Kaj še skriva rimska preteklost Ajdoviščine?

Testne raziskave arheologov na Lavričevem trgu razkrile zidane ostanke in manjše predmete. Sledijo temeljitejše raziskave.

Objavljeno
11. januar 2017 16.13
zeljan/Rimski stolp Ajdovščina
V. U., STA
V. U., STA

Pred prenovo osrednjega Lavričevega trga v Ajdovščini bodo potrebne temeljite arheološke raziskave, to so pokazali že izkopi testnih polj.

Skupaj naj bi jih v središču mesta opravili 47, v nekaterih med njimi pa so že našli tako zidane ostanke kot manjše predmete iz obdobja, ko je bila na območju središča Ajdovščine rimska Castra.

V večini od skoraj polovice predvidenih testnih polj so našli zidane strukture tako iz antike kot iz poznejših obdobij vse do novodobnega časa. Pričakovanja so bila po predhodnih georadarskih raziskavah, ki so potekala lansko poletje, velika, vendar prav presenetljivih odkritij za rimske utrdbe značilnih objektov, kot sta forum in bazilika, za zdaj še ni bilo.

Včeraj pa se je arheologom nasmehnila sreča, je za STA povedal arheolog Uroš Košir iz idrijskega podjetja Avgusta, ki izvaja arheološka dela s pomočjo ajdovskega gradbenega podjetja Stopar. Najprej so v zahodnem delu trga izkopali novec, ki je po Koširjevih besedah verjetno iz obdobja cesarja Valensa, ki je vladal med letoma 364 in 378.

Kasneje so odkrili še sestercij Lucile, datiran med letoma 165 in 185, ter novec iz sredine četrtega stoletja, verjetno iz časa cesarja Konstancija Gala, ki datira med letoma 351 in 354. V sosednjem testnem polju so odkrili še en rimski novec, ta naj bi bil iz časa cesarja Konstantina I., ki je rimskemu imperiju vladal med letoma 306 in 337.

Testnim poljem bo sledilo pravo arheološko izkopavanje

»Zelo smo zadovoljni, saj smo včeraj med testnimi arheološkimi izkopi na zahodnem robu Lavričevega trga poleg zidanih struktur in antične hodne površine odkrili tudi antične novce,« je povedal Košir.

Tudi danes se je pri izkopavanju arheologom nasmehnila sreča, saj so našli nov rimski novec. Poleg novcev so našli še kovan žebelj, svinec in nekaj kosov antične lončenine.

Kakšna je vrednost zdaj zbranega gradiva, bodo lahko več povedali po opravljenih raziskavah po zaključku testnih izkopavanj. Testnim poljem pa bo sledilo pravo arheološko izkopavanje, preden bodo trg prenovili.

»Poterenske analize odkritega gradiva, sploh keramičnih ostankov, bodo natančneje pokazale, za kakšne ostanke gre. Za zdaj pa si o tem ne upam nič kaj bolj natančnega povedati,« je še dejal Košir.

Sicer pa so v torek zvečer na sedežu Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije v Ljubljani odprli projektne naloge, ki so prispele na javni natečaj za izbiro najboljše idejne rešitve kasnejše ureditve Lavričevega trga.

Natečaj je novembra lani objavila Občina Ajdovščina, v predpisanem času pa je prispelo 12 rešitev. Z njim želi občina pridobiti najboljšo arhitekturno zasnovo za celovito prenovo odprtih javnih površin v starem mestnem jedru na območju Castre s poudarkom na ureditvi Lavričevega trga in vstopnih ulic nanj.