Kaj zmore zgodovina?
Cankarjev dom, Ljubljana. Pogovor s francoskim zgodovinarjem ob 20. uri.
Odpri galerijo
Patrick Boucheron. FOTO: Patrick Imbert, Collège De France
V okviru ciklusa Razumevanje sveta bo v Cankarjevem domu nocoj ob 20. uri gostoval Patrick Boucheron, profesor v Collège de France in urednik monumentalnega dela Svetovna zgodovina Francije (Histoire mondiale de la France). Ob izidu slovenskega prevoda knjige se bo o moči zgodovine in zgodovinopisja z njim pogovarjala Manca G. Renko, zgodovinarka in umetniška direktorica Fabule.
Boucheron je najbolj znan francoski zgodovinar in avtor dvanajstih knjig. Med drugim je urejal delo Svetovna zgodovina Francije, eno najbolj prodajanih francoskih knjig lanskega leta. Knjiga obravnava 40.000 let francoske zgodovine, od prazgodovine do leta 2015, pisalo pa jo je 122 zgodovinark in zgodovinarjev.
Kot so zapisali organizatorji, je knjiga sredi francoske predsedniške kampanje sprožila številne politične boje. Desni politični prostor je obsodil pristop urednika in avtorjev, ki so zgodovino Francije vpeli v svetovno dogajanje in se pri historični naraciji izognili nacionalnemu narativu.
Namesto njega so uporabili transnacionalni pripovedni lok, ki omaje številne francoske narodne mite in pokaže, da je nefrancoski element za Francijo pomemben prav toliko kot francoski. Poleg tega so, večinoma mlajši zgodovinarji, pri svojih poglavjih uporabili najsodobnejše pristope, se povsem izognili uporabi opomb ter akademskemu žargonu.
Delo je polno presenetljivih podatkov, zabavnih anekdot, novih perspektiv in svežih glasov, ki jih je zgodovinopisje doslej rado preslišalo.
Boucheron je najbolj znan francoski zgodovinar in avtor dvanajstih knjig. Med drugim je urejal delo Svetovna zgodovina Francije, eno najbolj prodajanih francoskih knjig lanskega leta. Knjiga obravnava 40.000 let francoske zgodovine, od prazgodovine do leta 2015, pisalo pa jo je 122 zgodovinark in zgodovinarjev.
Transnacionalni pripovedni lok
Kot so zapisali organizatorji, je knjiga sredi francoske predsedniške kampanje sprožila številne politične boje. Desni politični prostor je obsodil pristop urednika in avtorjev, ki so zgodovino Francije vpeli v svetovno dogajanje in se pri historični naraciji izognili nacionalnemu narativu.
Namesto njega so uporabili transnacionalni pripovedni lok, ki omaje številne francoske narodne mite in pokaže, da je nefrancoski element za Francijo pomemben prav toliko kot francoski. Poleg tega so, večinoma mlajši zgodovinarji, pri svojih poglavjih uporabili najsodobnejše pristope, se povsem izognili uporabi opomb ter akademskemu žargonu.
Delo je polno presenetljivih podatkov, zabavnih anekdot, novih perspektiv in svežih glasov, ki jih je zgodovinopisje doslej rado preslišalo.
