Tiskane izdaje
Slovenski muzeji in galerije so te dni v odprtem pismu opozorili na katastrofalno stanje, v katerem so prisiljeni delovati, in izrazili globoko skrb zaradi odnosa do kulture v naši državi. Muzealci in galeristi govorijo o finančni podhranjenosti. Jih bo kdo slišal?
V pismu, ki ga je Skupnost muzejev Slovenije naslovila javnosti, pišejo o tem, da so v nevarnosti slabo vzdrževane zgradbe, okrnjeni so programi in celotna izvedba javne službe, za katero so bili s strani države ustanovljeni ali pooblaščeni. Posebna problema sta zagotavljanje sredstev za plače zaposlenih in preobremenitev kadra, ki izhaja iz zmanjševanja zaposlovanja v javnih zavodih.
Manj denarja za plače zavode sili v kadrovske špekulacije in iskanje sredstev na trgu v obsegu, ki ga javni zavodi ne morejo zagotoviti. Večajo se zahteve po uspešnosti dela zavodov, po pridobivanju novih sredstev in povečanju obiska. Ti ukrepi bremenijo tako velike muzeje kot številne majhne, a nič manj uspešne muzeje.
Muzealci in galeristi dodajajo, da so primanjkljaje več let tiho reševali z lastnimi prihodki, vendar pa tega sedaj ne zmorejo več: »Ustanovitelje, državo in občine, opozarjamo, da sta obstoj kulture in njen kvalitetni razvoj že dolgo v rdečih številkah. Opozarjamo, da je kulturno infrastrukturo, ko jo enkrat uničiš, težko ponovno zgraditi, in da v sedanjih razmerah ne zmoremo več kakovostno opravljati svojega poslanstva. V krizi, v kateri se je znašla Evropa, so v skrbi za ohranjanje nacionalne identitete številne države povečale sredstva za kulturo. V veliki večini držav se zavedajo, da se vsak evro, ki ga vložijo v kulturo, večkratno povrne. Le v naši državi s kulturo, z muzeji in galerijami ravnamo mačehovsko in že dolgo ni razumevanja za ohranjanje dediščine ter za vzpostavitev strategije razvoja muzejev in galerij glede na smernice in dostopnost, kakršne gradijo razvoj podobnih institucij na evropski ravni.«
Tem opozorilom se pridružuje tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.
Nujen je sprejem Zakona o muzejih
Predsednica Skupnosti muzejev Slovenije dr. Aleksandra Berberih Slana iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor na vprašanje, da je pred nekaj manj kot petimi leti manjši vihar med muzealci in na ministrstvu za kulturo sprožila ugotovitev o neustreznem financiranju javne muzejske službe, odgovarja, da je stanje iz leta v leto slabše: »Ko je denarnica prazna, ne pomaga ne dobra volja ne srčnost. Muzeji se prilagajamo tudi stanju v družbi in imamo vstopnine proste dneve, pomagamo ogroženim skupinam ipd. Naj tokrat država prisluhne nam! Namerno govorim o državi – napačno je, da se vprašanja naslavljajo le na Ministrstvo za kulturo. Gre tudi za Ministrstvo za finance in še koga.«
Kakšne bistvene spremembe bi bile po vašem mnenju potrebne v ureditvi muzejske mreže? »Sprejem Zakona o muzejih, določitev standardov in normativov. Primerno financiranje in prevzemanje odgovornosti s strani ustanoviteljev muzejev – nekateri ustanovitelji ne spoštujejo zakonodaje, zato so muzeji odvisni od trenutne dobre volje oblasti.«
Kako velika je nevarnost, da se ob šibkem sistemskem financiranju muzejsko početje od raziskovanja obrne k bleščavi, k muzejskemu 'popu'? Berberih Slana dvomi, da bi bilo obiskovalcem muzejev in galerij všeč, če bi se institucije pretirano prilagodile splošnemu okusu trga: »Vprašanje je, kaj si želimo za prihodnje rodove? Vse ima svoje meje in muzeji ter galerije imamo točno določeno nalogo. V kolikor pa nas želi kdo primerjati s tujimi muzeji (uporaba tehnologije, visoko kakovostna oprema ipd.), naj primerja tudi sredstva, ki jih za muzeje in galerije namenjamo pri nas, in sredstva, ki jih za to prejemajo v tujini.«
Ureditev muzejske mreže zahteven projekt
O zadnjih letih Natalija Polenec, direktorica Tehniškega muzeja Slovenije, pravi, da se sicer formalno na področju standardov in normativov ni veliko premaknilo: »Dejstvo pa je, da le najnovejši muzeji, grajeni v zadnjih letih lahko dosežejo zadovoljivo raven varstva dediščine. Muzejem, ki delujemo že desetletja v starih grajskih objektih in so že od ustanovitve potrebni prenove, pa se stanje v glavnem slabša.«
In kakšni ukrepi bi lahko bolje uredili muzejsko mrežo? »Ureditev muzejske mreže je gotovo zahteven projekt, strateški dokument, ki bo zahteval veliko skupnega dela. Potrebno bi jo bilo urediti sistemsko, v okvirih Zakona o varstvu kulturne dediščine ali posebnega zakona o muzejih. Mreža bi morala zagotavljati, da ni t. i. črnih lis, področij, ki jih ne pokriva noben muzej in ustrezne razmejitve med zbiralno politiko nacionalnih in lokalnih oziroma pokrajinskih muzejev. Projekt, ki bo zahteval veliko angažiranosti, pripravljenosti in konsenz vseh deležnikov. Prav gotovo pa ni le zakonska podlaga tista, ki bi uredila področje, temveč tudi sodelovanje med vsemi muzeji in ustrezne spodbude.«
Podobno meni dr. Flavio Bonin, muzejski svetnik iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu: »Menim, da bi morali tudi muzeji imeti svoj zakon, kot ga imajo arhivi in knjižnice. V zakonu bi definirali mrežo, standarde, sistem financiranja ... Skupnost muzejev Slovenije je s pripravo zakona začela že pred letom 2000 in ga tudi v naslednjih obdobjih pripravila. Žal pa tudi zadnja verzija ostaja v predalih Ministrstva za kulturo.«
