Kdo bo zaščitil nove generacije Mozartov

Vseevropsko bienalno srečanje na temo intelektualne lastnine­ v Bruslju − pred dnevi so IP Summit priredili devetič − je dogodek, na katerem se sliši veliko nenavadnih reči. Občinstvo je kar se da nehomogeno, tisto, za kar si vsi prizadevajo, pa je upoštevanje pravic ljudi in podjetij z domišljijo.

Kaj počne iskalnik Google? Skladno z novo strategijo boja proti piratstvu tiste spletne strani, ki ponujajo brezplačen dostop do zaščitenih filmov in televizijskih nadaljevank, rangira nižje med zadetki in so zato manj vidne. Kaj počne belgijska tovarna čokolade Godiva? Prepovedati hoče ime Lady Godiva, kakor je lastnik poimenoval pub v Coventryju in Ženevi. Kaj počne glasbena zvezdnica Taylor Swift? S spletne pretočne storitve spotify je umaknila svojo glasbo, češ da plačilo za poslušanje njenih skladb ni bilo pravično. Glasba ne more biti zastonj, pravi petindvajsetletnica, ki je od lanskega do letošnjega poletja po poročanju revije Forbes zaslužila 64 milijonov dolarjev.

Lahko (univerzitetne) knjižnice digitalizirajo knjige iz svojih zbirk in jih ponudijo uporabnikom, ti pa si lahko naredijo kopijo na papirju ali gradivo odnesejo domov na USB-ključku? Lahko, če naj v javnem interesu opravljajo svoje temeljno poslanstvo. Sodišče Evropske unije je v osnutku mnenja ob nemškem spornem primeru letos menilo, da je vsaj prvo lahko dovoljena zakonska izjema v okviru tako imenovane direktive o informacijski družbi, drugo ne več.

Varstvo proti piratstvu

Med udeleženci vseevropskega srečanja na temo intelektualne lastnine, ki ga v Bruslju organizira svetovalni think tank Premier Cercle, so predstavniki korporacij, vlad in drugih institucij kot člani nevladnih organizacij, odvetniki, akademiki, vsi, ki jih tako ali drugače zadeva problematika patentov, blagovnih znamk in avtorskih pravic oziroma njihovega kršenja. Morda sta še najbolj razumljivo razlago obširnega programa delavnic in plenarnih zasedanj ponudili mnenji dveh udeležencev.

Prvi, Andrew Jenkins, trenutno predsedujoči Mednarodni konfederaciji glasbenih založnikov, je povedal, da se zavzemajo za ljubezen, strast in ustvarjalnost, ne za avtorske pravice in zakonodajo, »tu smo, da zaščitimo nove generacije Mozartov in Hemingwayev«, je pribil in opozoril, da se je treba pogovarjati o razlikah pri dojemanju avtorskih pravic, o ohranjanju kulturne dediščine in o tem, kako izboljšati neučinkovito varstvo pravic in piratstvo. »Ne smemo narediti sveta, v katerem glasbena kariera ne bi bila mogoča zaradi zakonodajnih ovir, vendar pa potrebujemo Evropo z dobro delujočim sistemom zaščite avtorskih pravic.«

Burak Özgen, svetovalec Gesaca, evropskega združenja, ki s kolektivnimi organizacijami za upravljanje avtorskih pravic skrbi za več kot milijon evropskih avtorjev in založnikov, je dodal, da uporaba avtorskih del ves čas narašča, vsota denarja od avtorjem namenjenih nadomestil pa je še zmeraj zanemarljivo majhna. Del denarja, ki bi ga morali dobiti avtorji, se na poti do njih preprosto izgubi. IP Summit, kot je uradni naslov bienalnega srečanja, se je tokrat prvič resneje posvetil ravno avtorskim pravicam, nejverjetneje zaradi napovedanih skorajšnjih sprememb evropske zakonodaje.

Udeleženci so posebej opozarjali, da je treba spremeniti pravila, ki zadevajo potrošnikov dostop do zaščitenega materiala, problematična točka je tudi distribucija vsebin. Jenkins je na to odvrnil, da mora biti v središču reformnih razmišljanj glasba, saj »smo vsi navdušeni nad glasbo, ne pa nad tistim, kar jo prinaša ... nosilci in formati se venomer spreminjajo, in če govorimo o glasbi v digitalnem okolju, moramo še zmeraj govoriti o glasbi«.

Junckerjevega pol leta

V Bruslju sta nastopili Kerstin Jorna, ki v okviru generalnega direktorata evropske komisije za notranji trg in storitve skrbi za intelektualno lastnino, in vodja oddelka za avtorske in sorodne pravice Maria Martin-Prat. Prva je opozorila, da so inovacijski cikli vse hitrejši, da inovacije v sodobnih družbah tako rekoč letijo, skupaj z vlaganji pa omogočajo nova delovna mesta in razvoj. Evropa pri vlaganjih v inovacije zaostaja za ZDA, Japonsko in Južno Korejo, od tod Junckerjeva ideja o tristo milijardah evrov, namenjenih inovacijam. Kot prednostno nalogo evropske komisije je njen novi predsednik Jean-Claude Juncker namreč določil enoten digitalni trg. Časa si je dal šest mesecev, zato hoče hitro sprejeti ambiciozne zakonodajne ukrepe za njegovo oblikovanje. To vključuje hitro dokončanje pogajanj o skupnih pravilih EU glede varstva podatkov, pospešeno posodobitev telekomunikacijskih pravil in spremembo pravil o avtorskih pravicah, češ da jih je treba prilagoditi novim tehnologijam.

Skupni trg mora biti pravičen, je dodala Jorna. Maria Martin-Prat je napovedala, da bo pregledovanje zdajšnje evropske zakonodaje zaradi sprememb v tehnologijah verjetno pokazalo, da je v nekaterih delih zastarela, ob tem pa se bo mogoče vprašati, ali Evropa ima zadostno harmonizacijo ali je morda treba spremeniti definicije avtorske in sorodnih pravic. Vse spremembe, je dodala, morajo industriji koristiti, ne pa je dušiti. Avtorjev v tem kontekstu ni omenila.