Tiskane izdaje
Dnevi evropske kulturne dediščine imajo korenine v francoskih dnevih odprtih vrat leta 1984, danes pa potekajo pod geslom Evropa, skupna dediščina, s katerim je poudarjen pomen skupne evropske naravne in kulturne dediščine z upoštevanjem kulturnih posebnosti posameznih držav.
Slovenija je bila leta 1991 skupaj še z nekaterimi drugimi evropskimi državami med ustanoviteljicami, pobudnicami prireditve DEKD, za kar si je prizadevala in uresničila prva koordinatorka dnevov v Sloveniji Jerneja Batič.
Lansko leto se je Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) posvetil praznovanju stoletnice varstva kulturne dediščine na Slovenskem, letos pa povezovanju izobraževalnih ustanov in kulture. 24. DEKD so v Slovenski Bistrici včeraj slovesno odprli, danes pa se bo po vsej Sloveniji zvrstilo več kot 350 brezplačnih dogodkov.
Jernej Hudolin, generalni direktor ZVKDS, je na predstavitvi dnevov dejal, da je v Nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 kot medresorski projekt začrtan Teden kulturne dediščine, katerega temeljni namen je spodbujanje sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in kulturnimi zavodi. Prav to je bil povod za letošnjo temo – Dediščina gre v šole.
V že tradicionalno prireditev se vključujejo številni organizatorji, ki delujejo na področju dediščine in ljubiteljskih dejavnosti, njihovo število narašča iz leta v leto, letos so organizatorji k sodelovanju uspeli pritegniti tudi številne pedagoške ustanove, vrtce in šole, na slovesnem odprtju v Slovenski Bistrici je tako sodelovalo 2000 otrok različnih starostnih skupin.
Nacionalna koordinatorka Nataša Gorenc je spletla celo mrežo sodelujočih izobraževalnih ustanov, nekaj najprizadevnejših smo z njeno pomočjo poiskali. Vprašali smo jih, kaj pripravljajo in kako gledajo na DEKD oz. v čem vidijo poslanstvo dogodka.
Dediščina je povsod okoli nas
Ivana Leskovar, ravnateljica Vrtca Slovenska Bistrica, pravi, da se v vrtcu zavedajo pomena osveščanja o dediščini. Da je vse okoli nas dediščina in bez nje ne bi bili to, kar smo. »Upoštevamo prostor kot živ organizem. Preko celostnega odnosa do okolja ozaveščamo bogastvo narave in potencial prebivalcev,« je povedala. V okviru DEKD bodo pokazali, da inovativnost posameznika ne pozna krize.
Ob spoštovanju krajevne dediščine, ki je neprecenljiva, bodo vzgojiteljice skupaj z otroki grajski park in grajsko dvorišče spremenile v učilnico na prostem. Preko iger, ki so jih ustvarile, bodo predstavile metodo poučevanja z dediščino.
Na OŠ Spodnja Idrija pripravljajo s turističnim krožkom predstavitev obrti v domačem kraju, ki so cvetela v prejšnjem stoletju. Osredotočili so se na pekovsko obrt. »Ker smo imeli nekoč v kraju zelo dobrega peka, slovit je bil njegov poseben kruh s figami. Nekateri starejši krajani se ga še živo spomnijo. Poiskali smo pričevanja in spomine ter zapisali oris peka Lovra.
Ob raziskovalnem delu smo spoznali tudi način življenja ljudi v tem preteklem času s posebnim povdarkom na vrednosti kruha. Na osnovi pridobljenih podatkov je nastala dramatizacija, ki predstavlja delček življenja in dela peka Lovra ter vključuje pokušino figovega kruha. Na šoli pripravljamo tudi delavnico, ki se navezuje na našo temo,« je pojasnila Teodora Klavžar iz omenjene osnovne šole, ki poudarja, da bi boljše kombinacije kot ustvarjalno delovanje mladih na izkušnjah in modrosti dedov.
Karmen Simonič Mervic z OŠ Črni Vrh je povedala, da bodo spoznavali in raziskovali dediščino domače pokrajine. Najmlajši učenci bodo obiskali kmetijo, kjer se ukvarjajo z gojenjem ovc. Spoznavali bodo postopek predelave volne. Zbirali bodo predmete, ki govorijo o preteklem času. Pri zbiranju se jim bodo pridružili tudi malo starejši učenci, ki bodo zbrane predmete ustrezno opremili z inventarnimi listki, kot to počnejo pravi muzealci.
Učenci tretje traide bodo raziskovali domači kraj na temo vrata ... Meni, da šola že ves čas promovira kulturno dediščino, zato bi bilo treba zgodbo obrniti, da bi ustanove, ki primarno delajo na področjo varovanja kulturne dediščine, svoje dejavnosti iz svojih prostorov prenesle v šolske prostore, npr. z manjšimi potujočimi razstavami zanimivih predmetov.
Brskanje po domačih kotičkih
Nižja srednja šola Simona Gregorčiča v Dolini pri Trstu se je pobudi priključila prvič, pripravili pa so razstavo z drobci materialne kulture v občini Dolina. Dijaki 2. a razreda so pod mentorstvom Borisa Pangerca in v dogovoru s svojimi starši, starimi starši, sorodniki in sosedi, brskali po domačih skritih kotičkih in iskali predmete iz kmečkega življenja, iz gospodinjske prakse in obrtniških delovnih pripomočkov.
Predmete so razstavili v stari stiskalnici oljk v Dolini, ki je že sama po sebi biser kulturne dediščine. Pangerc pa se še spominja, ko so tam še stiskali oljke, saj je bil zadnji, ki je – s svojimi sovrstniki – še vrtel kamen, ki je mastil plodove in pripravljal nàklado, ki so jo potem torkljarji pospravili v okrogle torbe iz jute (športe) in jih podstavili v prešo. Leta 1974 so ta prostor namenili umetniškim in etnografskim razstavam pod imenom Galerija Torklja.
ZVKDS opravlja nadvse dragoceno in koristno delo, meni Pangerc. »Kulturna dediščina so naše korenine preteklosti, iz katerih črpamo hranivo za bodoči obstoj; zato jo je potrebno spoznavati, jo vzljubiti, ohranjati in prenašati na mlajši rod. To naporno, a plemenito delo, se najbolj obrestuje, če ga opravljaš z mladimi, ker, ko enkrat dojamejo vrednost in pomen, se navdušijo in gojijo vrednote izročila naprej.«
Metka Topolič s Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor pravi, da sodelujejo s projektom Dediščina in nemirni časi 20. stoletja. Pripravljajo predstavitev projektnega dela dijakov in razstavo ter pogovor z raziskovalcem soške fronte. Vsebinsko jedro projektne naloge je 1. svetovna vojna, ki so jo raziskovali tudi z obiskom Sarajeva in prizorišč soške fronte.
Topoličeva meni, da je za dijake pomembno prepoznavanje nepremične kulturne dediščine, saj bo kasneje pri opravljanju njihovega poklica prav to znanje lahko odločilno za pravilno ohranjanje dediščine. Tudi tistim, ki niso gradbeniki, želijo vzbuditi pozitiven odnos do kulturne dediščine.
Raziskovanje domačega kraja
OŠ Orehek iz Kranja pripravlja razstavo S pomočjo virov odkrivamo preteklost domačega kraja. Predstavljena bo maketa prazgodovinske naselbine, barjansko kolo in primer arheološkega najdišča, iz katerega so izkopali ostanke glinenih posod, nakita in kamenja, ki je nekoč bilo del neke zgradbe, starodavno kurišče, kamnito orodje in orožje ter v kalupih ulito iz časa kovinskih dob, ročno sešita oblačila iz jute in modni dodatki idr.
Ireni Hočevar se zdi zelo pomembno, da je promoviranje dediščine prisotno v šoli, ne samo v okviru DEKD, ampak pri posredovanju vseh vsebin, ki to omogočajo. Preko ročnih spretnosti učenci ozavestijo, da so naravni materiali že v neolitiku vplivali na kakovost človekovega načina življenja, kakor je tudi danes. Ugotovijo, da so v preteklosti oblikovane vrednote: znanje, delavnost, vztrajnost, potrpežljivost … prisotne še danes, a jih pogosto ne opazimo.
S kritičnim vrednotenjem dela spoznajo, da so spremembe v družbi in načinu življenja posledica izpopolnjevanja izumov in razvoja znanosti, spoznajo, da je preteklosti temelj za izboljšanje kvalitete življenja v sodobnem času in prihodnosti. In nezadnje, prepoznajo vlogo kulturnih ustanov pri ohranjanju kulturne dediščine.
Živahno bo tudi v Renčah, saj OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša pripravlja prireditev (2. oktobra), na kateri bodo predstavili knjigo Jožef Tominc – govoreči portreti, v kateri so zbrane pesmi in likovna dela, ki so jih naslikali učenci po predlogah in ob doživljanju portretov Jožefa Tominca; pripravili bodo razstavo predmetov in oblačil, ki so jih v preteklosti uporabljali pri vsakdanjih opravilih.
»Pobuda ZVKDS, da gre dediščina v šole oz. že kar v vrtce, je izvrstna,« pravi Erna Janašković z omenjene OŠ, »saj tako otroke že v najzgodnejšem otroštvu navajamo na doživljanje in sprejemanje nečesa, kar kasneje postane del njihove kulturne zavesti.«
OŠ Tončke Čeč iz Trbovelj prvič letos sodelujeje na DEKD, njihova prireditev pa se imenuje Rudarske pesmi v sliki in besedi. K sodelovanju so povabili trboveljskega slikarja, karikaturista in ilustratorja Jožeta Ovnika, ki je z izvirno slikanico o rudniškem škratu, Perkmandeljcu, razveselil predvsem najmlajše.
Pobudo ZVKDS, da so se tokrat posvetili promoviranju dediščine v izobraževalnih ustanovah, Karmen Lindič z OŠ Tončke Čeč spoštuje, saj je prepričana, da je treba že pri najmlajših graditi primeren odnos do dediščine.
»Razumeti preteklost, jo obujati, oživljati, pomeni na trdnih temeljih graditi prihodnost. Vse to posameznika še bolj poveže s krajem. To je tudi priložnost, ki spodbudi medgeneracijsko sodelovanje,« je dodala Lindičeva.
