Kobilca, Prenner in še Cankar kot pobuda

Podbrezje - Prva dama slovenske likovne­ umetnosti Ivana Kobilca je ob 90. obletnici smrti dobila­ javno­ obeležje. Prvo sploh. ­Izdelal ga je kipar Mirsad Begić,­ slovesno­ so ga odprli sinoči­ v spominskem­ parku ob cerkvi sv. ­Jakoba v Podbrezjah, v visoki družbi predsednika republike­ Boruta Pahorja.

Razlog za lokacijo je dejstvo, da je slikarka v Podbrezjah preživljala poletja in tam med drugim ustvarila svoje najprepoznavnejše delo. Slika Poletje, ki med obiskovalci Narodne galerije velja za najbolj priljubljeno umetnino, je namreč nastajala v poletnih mesecih 1889 in 1890 na domu slikarkine matere. Za osrednji lik mestne gospodične je slikarki pozirala sestra Fani, modela za otroka pa sta bila bratranec in sestrična.

Seveda je razlog za obeležje tudi Kulturno društvo Tabor Podbrezje, kjer so zasnovali projekt postavitve obeležja in celotnega spomina na slikarko: poleg kipa Mirsada Begića, ki je upodobil slikarko kot mlado žensko, so uredili park, oblikovali celostno podobo in izvedbo Ivanine poti v Podbrezjah. S spominsko-informacijskimi tablami bodo označili mesto, kjer je stala domačija Pr'Blek, na kateri se je rodila njena mati in kjer je naslikala Poletje, in še nekatera druga. Dr. Lidija Tavčar iz Narodne galerije je avtorica monografije, v kateri je prvič objavljena Kobilčina genealogija, izdali bodo tudi znamko njene zgodnje podbreške slike Brezmadežna. Glavna iniciatorka Nataša Kne je povedala, da v društvu snujejo in pripravljajo projekt vsaj že eno leto, prostovoljno in brez plačila, a brez mecenov ne bi šlo.

Ivana Kobilca (1861–1926) je bila prva slovenska akademsko izobražena slikarka in prva, ki je decembra 1889 v ljubljanski realki imela samostojno razstavo. Risanja se je učila v Ljubljani, v galeriji dunajske akademije kopirala slike starih mojstrov, se izpopolnjevala v Münchnu in Parizu. Izmed njenih del, ki so danes uvrščena med klasike slovenskega realizma, so najbolj znana Kofetarica, Citrarica, Likarice in Holandsko dekle. Slikala je portrete, interierje, tihožitja. Nekaj let smo jo nosili v denarnicah na bankovcu za pet tisoč tolarjev, drugih poklonov pa doslej ni bila deležna.

»Ženska v moških oblačilih«

Zanimivo je, da bodo še ta teden, tik pred 25-letnico slovenske države in v okviru tega dogodka, na Prevaljah odkrili doprsni kip dr. Ljube Prenner (1906–1977). Političarka, odvetnica, pisateljica je po vojni branila politične nasprotnike nove oblasti in opozarjala na številne proceduralne nepravilnosti ter nehumanost v postopkih. Z izgovorom, da je zagovarjala protirevolucionarne elemente, so ji oblasti leta 1947 prepovedale opravljati odvetniško delo in jo izključile iz Društva slovenskih pisateljev. Med drugim je napisala kriminalni roman Neznani storilec, na odru ljubljanske Drame so leta 1943 uprizorili njeno komedijo Veliki mož. Bila je samosvoja in drugačna osebnost ali, kot že tolikokrat napisano, »ženska v moških oblačilih ali moški, ujet v ženskem telesu«.

Posebno »kiparsko» pobudo so že pred slovenskim kulturnim praznikom podali v Zboru za republiko. Opozorili so na pomanjkljiv odnos slovenske države do velikega pisatelja Ivana Cankarja in pozvali vse odgovorne, da se do 100. obletnice njegove smrti, ki bo 11. decembra 2018, v Ljubljani na Kongresnem trgu postavi njegovi veličini ustrezen spomenik, primerljiv s Prešernovim. Predlagajo oblikovanje odbora kompetentnih ljudi za postavitev spomenika, vodilne in odgovorne politike, predvsem predsednika države, pa pozivajo, da zavzeto pristopijo k tej pobudi. Podobno pismo je predsedniku republike poslal evropski poslanec Milan Zver. »Ivan Cankar ni samo največji mojster slovenske besede, temveč tudi človek, ki je združeval vrednote, ki še danes predstavljajo vrednotno središče Slovenije in demokratičnega sveta,« je med drugim zapisal Zver ter spomnil, da letos zaznamujemo 140. obletnico Cankarjevega rojstva (10. maj 1876), bliža se tudi stota obletnica njegove smrti.

Oddolžiti se Cankarju

A zakaj nov spomenik ob tistih, ki jih že imamo? Akademik Janko Kos iz Zbora za republiko je že februarja poudaril, da z vsemi postavitvami v preteklosti ni bila izpolnjena zaveza Ljubljane in vsega slovenstva oddolžiti se Cankarju za vse, kar je storil. »Naloga nas, ki danes živimo v samostojni državi, je, da za nove, prihodnje obletnice rojstva in smrti, ki bodo veličastne, postavimo pravi spomenik.« Kos tudi danes poudarja, da Cankar sploh nima javnega, reprezentativnega spomenika, kar da je škoda. Morda, tako Kos, bi lahko projekt prevzelo Društvo slovenskih pisateljev. V uradu predsednika republike so idejo skrbno proučili in, kot pravijo, so v stiku z obema pobudnikoma. Predsednik se zaveda Cankarjevega pomena in je že predlagal vladi, da leto 2018 razglasi za Cankarjevo leto. O kipu pa ... za zdaj nič.

Mimogrede: Na ploščadi pred Cankarjevim domom od leta 1982 stoji spomenik v obliki kocke, na kateri je upodobljen Ivan Cankar. Avtor spomenika je kipar Slavko Tihec. Cankarjevega »Misleca« na Vrhniki (sedeča figura v rahlo sklonjenem položaju) je izdelal Ivan Jurkovič, odkrili pa so ga avgusta 1930. Bronasti doprsni kip na Rožniku je delo Frančiška Smerduja, postavili so ga leta 1948, ob 30. obletnici pisateljeve smrti. Ko so ga pred leti ukradli (in potem našli), se je pokazalo, da kalupa zanj ni več.