Kritiško pero za življenjsko delo dr. Stanetu Berniku

Kritiško pero je mlada nagrada Slovenskega društva likovnih kritikov. Prvič so jo podelili predlani.

Objavljeno
15. september 2016 14.46
Posodobljeno
15. september 2016 16.00
suhadolnik BERNIK STANE
Vojko Urbančič
Vojko Urbančič

Slovensko društvo likovnih kritikov je danes v Cankarjevem domu, s katerim med drugim sodeluje pri ciklu predstavitev umetnikov z naslovom Likovni kritiki izbirajo, podelilo letošnja kritiška peresa.

Gre za mlada priznanja, ki so jih v društvu prvič podelili šele predlani, osrednje med njimi, tisto za življenjsko delo, pa je letos po izboru žirije, v kateri so bili dr. Sarival Sosič kot predsednik in Vesna Krmelj ter Alenka Trebušak, pa je letos prejel ugledni umetnostni zgodovinar in nekdanji profesor ter dekan na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Stane Bernik.

Dr. Bernik je v tukajšnjem prostoru že vrsto let znan tudi kot urednik in likovni kritik, njegovo izjemno obsežno in tudi izrazito vsestransko delo pa je mogoče, kot je zapisala žirija, razdeliti na več področij. Njegova največja pozornost je veljala arhitekturi. Zanimala so ga zgodovinska in teoretična področja sodobne arhitekture, ki jih je povezoval s širšimi sociološkimi elementi.

Kot profesor se je teoretično in praktično ukvarjal tudi z oblikovanjem. Kot soavtor je, denimo, sodeloval pri pripravi terminoloških slovarjev, treba pa je omeniti tudi njegovo sodelovanje pri izboru državnih simbolov: slovenske zastave in grba. Bibliografske enote dr. Bernika so izjemno obsežne in je skoraj nemogoče popisati njihovo število, izpostaviti pa je treba tudi njegovo zagovarjanje ustanovitve Arhitekturnega muzeja in zaščite Plečnikove hiše v Trnovem.

Kot kritik je začel s filmskimi kritikami in je že kot gimnazijec ustanovil prvi filmski klub pri nas, postopno pa razvijal publicistično delo na področju arhitekture in tudi fotografije, ki mu je prav tako blizu. Znan je tudi kot dolgoletni urednik Sinteze, saj je v tridesetih letih njegovega dela do leta 1994 izšlo sto številk te revije, ob kateri so se kalili skoraj vsi likovni kritiki v Sloveniji in tudi širše v takratni Jugoslaviji.

Svojo dejavnost je potrjeval tudi z delom in vodenjem Slovenskega društva likovnih kritikov, Društva arhitekturnih kritikov, AICA in Društva konservatorjev Slovenije. Bil je predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva med letoma 1976 in 1983 ter 1990 in 1995.

V Slovenskega društvu likovnih kritikov so nagradili še svojega aktualnega predsednika dr. Borisa Gorupiča, ki je prejel nagrado za likovno kritiko in kuratorstvo, nagrado za mlado kritičarko pa je prejela Edita Filo.