Tiskane izdaje
Ruski narodni heroj Šaripov, ki je dvakrat poletel v vesolje, trenutno pa vodi center za usposabljanje kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestu, je na prvem obisku v Sloveniji podprl koncept tako imenovane kulturalizacije vesolja oziroma kozmifikacije umetnosti, kot so si ga zastavili v Ksevtu. Po njegovih besedah je jasno, da kozmos ne pripada le eni državi, temveč vsemu svetu.
Vesolje je, kot je dejal, po eni strani domena poletov in znanstvenih poskusov, po drugi strani pa tudi prostor, ki vsebuje vse, kar zanima človeka in človeštvo. In ravno v tej navezavi je pomembno sodelovanje z Draganom Živadinovim, soustanoviteljem Ksevta, ki »zelo lepo demonstrira, da vesolje ni le domena znanosti, ampak tudi umetnosti«, je povedal Šaripov.
Saližan Šaripov je v vesolju preživel 201 dan, 14 ur in 49 minut. Foto: Wikipedia
Vitanje, »nenavaden kraj«
Po njegovih besedah je v muzeju v Zvezdnem mestu – od tam so lani pripeljali eksponate za pred kratki zaključeno razstavo originalne filmske in fotografske kamere, ki so jih kozmonavti uporabljali v zadnjih 50 letih v vesolju – še veliko materiala, ki bi ga želeli predstaviti po svetu.
Pomemben vidik sodelovanja s Ksevtom ter hkrati tudi dolgoletnih bilateralnih odnosov med Slovenijo in Rusijo, ki so na visoki ravni, pa po besedah Šaripova predstavlja tudi izobraževanje. Iz Slovenije je doslej Zvezdno mesto obiskalo skoraj sto otrok, kar pa ni le razvedrilo, saj tekom po njegovih besedah zelo resnega programa spoznajo veliko novega.
Za Vitanje, kjer so leta 2012 odprli Ksevt v spomin na slovenskega raketnega inženirja Hermana Potočnika Noordunga, enega od pionirjev vesoljskih raziskav, si želi, da bi postalo »nenavaden kraj«, ki bi ga obiskovali otroci in mladi z vsega sveta. V njem bi dobili vpogled v zgodovino in perspektive na področju kozmonavtike, je dejal Šaripov.
Pionirsko risanje v vesolju
Živadinov je za Ksevt, ki se bo predvidoma v kratkem preoblikoval v ustanovo državnega pomena – akt o ustanoviteljstvu je trenutno v medresorskem usklajevanju –, omenil željo po treh razstavah v prihodnjih štirih letih. Prva, ki bi nagovarjala srednješolce, bi prikazala priprave kozmonavtov v Zvezdnem mestu in njihove izkušnje.
Druga bi predstavila kozmonavta Alekseja Arhipoviča Leonova, ki se je kot ljubiteljski umetnik namenil risati v vesolju in je s tem po besedah Živadinova opravil predstopnjo kulturnega osvajanja kozmosa. Tretja razstava pa bi bila − v sodelovanju z rusko kinoteko – povezana z rusko kinematografijo v vesolju.
Kot je pri tem dejal Sergej Prokopovič, še en visoki predstavnik Zvezdnega mesta, se mu je zamisel Živadinova za Ksevt, ko jo je prvič predstavil v Rusiji, zdela nemogoča, vendar pa mu je uspela zaradi energije, ki »gre čez vse meje in reke«. V istem času, ko se je slovenski režiser ukvarjal z vzpostavljanjem Ksevta, so se v Rusiji ukvarjali z vzpostavljanjem centra za usposabljanje kadrov, ki bi obvladovali tehnično opremo, potrebno za usposabljanje kozmonavtov. Prokopovič verjame, da so po štirih letih Ksevta šele na začetku skupne poti.
Delegacija iz centra za priprave kozmonavtov, v katerem je med drugim tudi kustosinja muzeja Elena Jesina, je v četrtek obiskala Koper, kjer bo glede na nedavni podpis ustanovljena podružnica Univerze Lomonosov.
