Tiskane izdaje
Umetniki (predvsem) sodobnoplesne scene so razburjeni. Razlog sta skoraj končana razpisa za dveletne in enoletne projekte, za katerima je ostala vrsta neuspešnih prijaviteljev. A če so v zadnjih letih dvomili o kriterijih, relevantnosti komisij in točkovanju prijav, zdaj pozivajo skoraj k demontaži sistema. Vroča debata poteka predvsem na družabnih omrežjih.
Tisti, ki še niso dobili
Tam si nevladniki pošiljajo besne in hkrati tolažilne besede: da probleme ustvarja »javna administracija, ki ima zaradi nekompetentnosti ministrov vse več moči. Ukiniti ministrstvo, deliti denar z loterijo. Komisija, ki nima vsaj deset članov, ni legitimna ...«
A za kaj sploh gre? Ministrstvo za kulturo (MzK) je pred meseci objavilo dva ključna razpisa za svobodne ustvarjalce na področju uprizoritvenih umetnosti − razpis za izbor dveletnih kulturnih projektov (že končan) in enoletni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih umetnosti za leto 2016 (še v fazi pritožb). Umetnike je v prvem razburil nov kriterij, po katerem prejmejo dodatnih deset točk tisti, katerih projekt ni bil sofinanciran v prejšnjem dveletnem obdobju.
»To je zame diskriminatorno. Kot če bi rekli Petru Prevcu, naj počiva, ker bo država dve leti financirala druge, ki so bili manj uspešni od njega,« je poudarila koreografinja in plesalka Leja Jurišić. Njena kolegica Mala Kline je dodala, da je razpis zasnovan po logiki kvazi dobronamernega družbenega interesa. »Kriterij za podeljevanje sredstev ni povezan z umetniško kvaliteto. Glasi se: dali bomo tistim, ki še niso dobili sredstev.«
Na ministrstvu so pojasnili, da so hoteli zagotoviti pogoje čim večjemu krogu umetnikov. »Prijavitelji, ki so bili sofinancirani v prejšnjem obdobju, so na podlagi drugih kriterijev lahko dosegli toliko točk, da so bili izbrani. Med enajstimi izbranimi so bili trije tovrstni primeri, torej skoraj četrtina.« Vesna Jurca Tadel, vodja sektorja za umetnost na MzK, je pojasnila, da se kriteriji iz leta v leto spreminjajo in dopolnjujejo, saj na podlagi evalvacije prejšnjih razpisov ugotovijo, ali so potrebne spremembe. »Sporno« točkovanje je bilo sicer uvedeno v obdobju, ko je sektor vodil Simon Kardum, ministrica pa je bila Andreja Rihter.
Delo strokovnih komisij, na katere se nanašajo številne pripombe prijaviteljev (da so ocene neutemeljene, nesmiselne, površne), je določeno s pravilnikom, komisijo sestavljajo strokovnjaki s posameznega področja, ki jih predlaga strokovna služba, minister pa opravi izbor. A se pri tem na ministrstvu soočajo z dvema težavama: za nekatera področja je težko najti kandidate, ki ne bi bili tako ali drugače povezani s prijavitelji, zato vedno več predlaganih strokovnjakov noče sodelovati.
Številke govorijo svoje
Vendarle pa je treba razloge za nezadovoljstvo iskati predvsem v dveh dejstvih − da je denarja manj in da je prijaviteljev čedalje več. Samo primer: na enoletni projektni razpis se je leta 2014 prijavilo 510 prijaviteljev, leta 2015 pa 643. Na dveletni razpis na področju uprizoritvenih umetnosti je bilo za obdobje 2014–2015 55, za obdobje 2016–2017 59 prijaviteljev. Nevladnih organizacij v kulturi je bilo leta 2013 582, leta 2014 pa 625. Medtem ko je bilo leta 2013 samozaposlenih 2218, jih je bilo leta 2014 že 2291. Leta 2013 so dveletni avtorski projekti dobili skupno 205.395 evrov, letos so razdelili 140.854 evrov, enoletni razpis v obeh terminih pa je vreden približno enako, 70.000 evrov.
Na številne pripombe, češ da so razpisi neživljenjski, ali kot pravi režiser Jure Novak, »zbirokratizirani – za na videz merljivo metriko je skrita subjektivna odločitev komisarjev«, poglejmo kriterije: to so avtorjeve reference, zasnova projekta, produkcijska zahtevnost, dostopnost projekta, prispevek h kakovosti in raznovrstnosti umetniške produkcije, izvedljivost projekta, finančna zasnova ... Komisije so v večni dilemi podpreti manj ali več projektov, a samo prijaviteljeve reference, kot mnogokrat menijo prijavitelji, pač niso dovolj.
Vesna Jurca Tadel je poudarila, da so razpisi usmerjeni v vsebino in kakovost. »Tudi če je umetnik v preteklosti izvedel izvrstne projekte, zdaj pa odda prijavo za projekt, ki ni kakovosten, to ne zadošča.« In še nekaj so dodali na Maistrovi: da je bila že v nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 na področju uprizoritvenih umetnosti ugotovljena hiperprodukcija, zato je bil eden od ukrepov povečanje postprodukcije. Torej podpora ponovitvam, ne pa vedno novim projektom.
