Kulturno ministrstvo ne bo financiralo Dežmanove razstave o povojnih pobojih
Ministrstvo za kulturo je v sklopu neposrednega poziva javnim zavodom za predložitev programa dela za leto 2023 prejelo predlog Muzeja novejše zgodovine Slovenije za financiranje razstave Brezno pod Macesnovo gorico. Strokovna komisija tudi po dopolnitvi predloga razstavnega projekta ni predlagala v financiranje iz državnih sredstev v letu 2023.
Kot so zapisali na ministrstvu, strokovna komisija za področje premične kulturne dediščine po prvi obravnavi predloga ni podprla zaradi nedodelanosti, kar je razvidno tudi iz odločbe muzeju z dne 29. decembra 2022, ki jo je izdalo ministrstvo. Komisija je izpostavila odsotnost pedagoškega in spremljevalnega programa ter razstavne publikacije, obenem prijava ni bila tehnično popolna.
Tudi po ponovni obravnavi brez financiranja
V januarju je nato ministrstvo prejelo predlog dopolnitve programa dela, ki se nanaša na izvedbo omenjene razstave v višini več kot 28.000 evrov, marca pa je bilo od novega vodstva Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije zaprošeno, da strokovna komisija ponovno obravnava vlogo, poslano januarja. Komisija je zato v skladu z uveljavljeno prakso predlog dodatno obravnavala in ga ni predlagala v financiranje iz državnih sredstev v letu 2023. Za projekt je komisija muzeju predlagala korenito dopolnitev vsebin razstave v smislu celovitega muzeološkega projekta, ki zahteva dodatno delo.
Kot je razvidno iz dopisa ministrstva Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije s konca maja, je strokovna komisija ponovno preverila predlagane dopolnitve vloge za izvedbo razstavnega projekta Macesnova gorica v naslednjih treh segmentih: pedagoškem in drugem spremnem programu, spremni publikaciji in podrobnejši predstavitvi koncepta razstave ter sklenila, da se projekt v letu 2023 ne podpre iz sredstev državnega proračuna.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v današnji izjavi navedla, da strokovna komisija svojo oceno poda na podlagi strokovnih kriterijev. Kolikor je seznanjena, sama se namreč v delo strokovnih komisij ne vtika in se tudi ne sme, razstava ni dosegala kriterijev oziroma ni imela vseh ustreznih kvalifikacij za uvrstitev, zato je muzej prejel poziv za dopolnitev vloge. Poudarila je, da samo vodstvo nima pri odločitvi ničesar, saj le potrjuje odločitve strokovnih komisij ter da je strokovna komisija za premično kulturno dediščino sestavljena iz najboljših in najvidnejših strokovnjakov na tem področju.
Prepričana, da na ministrstvu ravnajo izključno strokovno
Glede odnosa ministrstva do same tematike oziroma do dela polpretekle zgodovine pa je povedala, da na ministrstvu ravnajo izključno strokovno ter da imajo do vseh popolnoma enak odnos. Poudarila je, da so zavezani najvišjim standardom v delovanju ter da si prizadevajo za to, da je kulturni sektor enako in enakovredno podprt in obravnavan.
Jože Dežman, nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki je z združitvijo z Muzejem slovenske osamosvojitve v nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije prenehal obstajati, je sicer medijem poslal zapis, v katerem piše o cenzuri razstave o breznu pod Macesnovo gorico. V njem med drugim strokovno komisijo sprašuje, »ali ni pri svojem cenzorskem početju ravnala v skladu s prizadevanji, da bi žrtve Macesnove gorice ostale čim bolj neopazne«. Članicam komisije Marjeti Ciglenečki, Jani Puhar in Cvetki Požar pa očita, da »so se pri Macesnovi gorici opredeljevale do vsebin, ki jih, če pogledamo njihove strokovne usmeritve, žal ne poznajo«.
V predlogu projekta sta Dežman in Monika Kokalj Kočevar zapisala, da je namen projekta predstavitev zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter zgodbe brezna Macesnova gorica, ki predstavlja največje povojno prikrito slovensko grobišče.
