Tiskane izdaje
Evropsko leto kulturne dediščine bi obenem ponudilo priložnost, da se predstavi, kaj lahko EU stori za ohranjanje, digitalizacijo, infrastrukturo in raziskave znotraj programov, kot je Ustvarjalna Evropa, so sporočili iz predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Tako bi leta 2018 po vsej Evropi organizirali vrsto dogodkov, ter več vrst kampanj. Tematsko leto bi bilo tudi priložnost za soočenje z izzivi krčenja javnih proračunov za kulturo, zmanjševanja sodelovanja pri tradicionalnih kulturnih dejavnostih ali pritiskov okolja na območjih kulturne dediščine. V ospredju bi bile tudi mednarodne kulturne povezave in ohranjanje kulturne dediščine kot ključnega elementa zunanje politike EU.
Bistveni del kolektivnega spomina in identitete Evropejcev
Evropska kulturna dediščina, ki obsega vse od arheoloških najdišč, arhitekture in srednjeveških gradov do folklorne tradicije in umetnosti, kot so slikarstvo, književnost, glasba in film, je bistveni del kolektivnega spomina in identitete Evropejcev.
Njena bogata nacionalna, regionalna in lokalna raznolikost na edinstven način spodbuja izmenjave med ljudmi vseh starosti, ki izvirajo iz različnih družbenih okolij, kultur in držav. Evropska kulturna dediščina obenem spodbuja socialno kohezijo in vključevanje, in sicer z obnovo zanemarjenih območij, ustvarjanjem lokalnih delovnih mest in spodbujanjem občutka pripadnosti skupnosti.
Kulturna dediščina ima tudi pomembno gospodarsko vlogo. V sektorju evropske kulturne dediščine je neposredno zaposlenih več kot 300.000 oseb. Posredno je s kulturno dediščino povezanih 7,8 milijona evropskih delovnih mest, med drugim na področju turizma in gradbeništva. V Franciji je bilo leta 2011 na področju kulturne dediščine ustvarjenega 8,1 milijarde evrov dobička, ki je izviral iz muzejev, upravljanja zgodovinskih krajev in zgradb ter podobnih zanimivosti za obiskovalce ter dejavnosti knjižnic in arhivov.
