Letošnji BIO25 je daleč in vendar tako blizu

S kustosinjo bienala Majo Vardjan o dogodku, ki bo trajal pol leta in je razširjen na sedem lokacij po vsej Sloveniji. Muzej za arhitekturo in oblikovanje ostaja samo kot nekakšna njihova ambasada.

pon, 19.06.2017, 12:00

Razstava se bolj kot razstava o oblikovanju zdi pripoved o nas samih, Sloveniji in Slovencih. Kateri projekt se vam zdi najbolj dovršen, tisti, ki je najbolj izpolnil vaša pričakovanja?


Bienale govori predvsem o času in prostoru ter moči oblikovanja, oblikovanja tudi kot izmenjave znanja, mišljenja ... Še zdaleč ni zgolj pripoved o Sloveniji, saj temelji na lokalnem in mednarodnem sodelovanju, vsaka lokacija je obravnavana s širše, globalne perspektive in je kot izhodišče za debato o situaciji današnje družbe. Sodelujoči so bili že v izhodišču postavljeni s področja, na katerem običajno profesionalno delujejo; tako oblikovalci in strokovnjaki iz drugih disciplin, midve z Angelo Rui kot kustosinji, partnerji projekta, lokalne skupnosti in tudi muzej kot institucija. Muzej med bienalom deluje kot ambasada projektov, ki se dogajajo po Sloveniji.

Morda bi izpostavila epizodo Nov zagon podeželja v Genterovcih pri Lendavi, ki obravnava podeželje nekoč in danes. Skozi vsakdanja dejanja, kot je hoja, omogoča spoznavanje podeželja, kjer se danes dogajajo velike spremembe, čeprav je fokus večine oblikovalcev in arhitektov še vedno usmerjen v mesta. Pot se začne in konča v zapuščenem supermarketu, simbolu nekdanje lokalne izmenjave hrane, ki so mu oblikovalci dali novo funkcijo. Ali pa keramična peč v kočevskem gozdu, ki že s prisotnostjo sproža vprašanja ter spodbuja različne načine uporabe. Če je tradicionalna keramična peč osrednji prostor družine, je ta peč kot nekakšen fantom preteklosti in spodbujevalnik za nova srečanja lokalne skupnosti. Vse to lahko spremeni odnos tamkajšnjih prebivalcev do gozda oziroma lastnega okolja pa tudi do pojmovanja oblikovanja.

Bienale se ukvarja z razvojem spekulativnih scenarijev in vizij ter povezuje realnost lokacije s hiperfikcijo, ki so jo tja vcepili oblikovalci, zato se posamezne teme po filmskem zgledu imenujejo epizode.

Za plačilo s kartico, Paypalom ali preko UPN (plačilni nalog), obiščite stran www.delo.si/digitalno in izberite paket po vaši meri. Imamo tudi takega z izdatnim popustom za naročnike na našo tiskano izdajo! Nato sledite navodilom za registracijo, v sklopu katere boste sklenili tudi digitalni naročniški paket.


Želite brati več?
Cenik
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
* Naročnina po preteku prvega meseca naročnine se obračuna po veljavnem ceniku Delo d.o.o.
Preberite posebne pogoje, povezane z digitalnimi naročninami.
Prijavi sovražni govor