Tiskane izdaje
Novi upravni odbor Prešernovega sklada, ki ga od lanske jeseni vodi režiser in pisatelj Vinko Möderndorfer, podpredsednica pa je Milena Zupančič, se je odločil, da imen Prešernovih nagrajencev ne bo skrival do podelitvene slovesnosti na predvečer slovenskega kulturnega praznika.
Letošnja lavreata za življenjski opus, ki so ju danes oznanili v ljubljanski Moderni galeriji, sta slikarka in grafičarka Metka Krašovec in prevajalec in pisatelj Aleš Berger.
Med letošnjimi ostalimi odličniki, dobitniki nagrad Prešernovega sklada, so skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, skladateljica Nina Šenk, pisateljica Mojca Kumerdej, glasbenik Boštjan Gombač, Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič iz biroja Ark Arhitektura Krušec in ilustrator in slikar Tomaž Lavrič.
Avtorica letošnje Prešernove proslave in svečane podelitve nagrad 7. februarjav Cankarjevem domu bo režirala igralka in režiserka Neda R. Bric, naslovila jo je s Prešernovim verzom Pevcu zmeraj sreča laže.Möderndorfer je danes predstavil člane novega petnajstčlanskega upravnega odbora, ki se je na konstitutivni seji sestal septembra lani, in načrte za štiriletni mandat.
O najvišjih državnih priznanjih na področju umetnosti zdaj odločajo pisatelj, urednik in predavatelj Andrej Blatnik, literarni zgodovinar, literarni teoretik in univerzitetni učitelj Miran Štuhec, dramaturginja in prevajalka Mojca Kranjc, dramska igralka Milena Zupančič, dramaturginja Ira Ratej, baletni plesalec in koreograf Tomaž Rode, filmski kritik, teoretik, esejist in publicist Zdenko Vrdlovec, videast Srečo Dragan, umetnostna zgodovinarka Breda Kolar Sluga, oblikovalec Edi Berk, plesalka, koreografinja in profesorica umetnosti giba Uršula Teržan, glasbeni producent in instrumentalist Hugo Šekoranja, pianist in dirigent Simon Krečič in violinist, urednik in prevajalec Matej Venier.
Gost tiskovne konference je bil tudi minister za kulturo Tone Peršak, ki ni pozabil omeniti, da je do 8. februarja v javni razpravi osnutek predloga novega Zakona o Prešernovi nagradi.
Upravni odbor je sprejel sklep, naj novi Zakon o Prešernovi nagradi določi šest strokovnih komisij (namesto dosedanjih štirih), ki naj ima vsaka po sedem članov, število nagrad pa ostane enako. Komisije bi torej odslej imeli za književnost, glasbo, uprizoritvene umetnosti, avdiovizualne umetnosti, likovne in intermedijske umetnosti in arhitekturo in oblikovanje. Iz upravnega odbora je prišla tudi ugotovitev o relativni skromnosti števila predlogov: novi odbor je odločal na podlagi štirih predlogov za Prešernovo nagrado in osmih za nagrado Prešernovega sklada.
Prav tako je odbor sprejel sklep o novi likovni podobi Prešernovega sklada: obstoječo likovno podobo, ki je stara skoraj 30 let, je po besedah Eda Berka treba osvežiti v skladu z aktualnim časom in oblikovalsko sodobnostjo, zato bo takoj po letošnji proslavi odprt javni natečaj z nekaj povabljenimi udeleženci. Pripravljen bo na strokovnih podlagah oblikovalske stroke in na pravnih podlagah aktualne zakonodaje, postopek bo zaključen jeseni letos, tako da bo nova podoba zaživela s proslavo v letu 2018.
Lansko leto sta Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejela pisatelj in dramatik Tone Partljič in skladatelj Ivo Petrić.
