Abstraktno umetnost je odkril že neandertalec

Z Gibraltarja je prišla novica o odkritju reliefa, ki dokazuje zmožnost likovnega izražanja neandertalcev.

tor, 02.09.2014, 12:00

Zaradi znamenite piščali iz tukajšnjih Divjih bab, enega mednarodno najprepoznavnejših eksponatov Narodnega muzeja Slovenije, vemo, da je naš prabratranec neandertalec muziciral. S skrajnega roba starega kontinenta, iz Gibraltarja, pa je prišla pomembna novica o tem, da je svoj prazgodovinski prosti čas izkoristil tudi za likovno ustvarjanje. Da, pred modernim človekom.

Sodeč po študiji, ki so jo objavili v razpravah ameriške Nacionalne akademije znanosti in jo povzema Reuters, so strokovnjaki iz enajstih evropskih institucij potrdili, da je relief z vrezanimi linijami, odkrit v Gorhamovi jami v Gibraltarju, star vsaj 39.000 let. Relief dokazuje, da so že neandertalci razvili zmožnost abstraktnega mišljenja, potrebnega za ustvarjanje umetnosti.

»Odkritje predstavlja velik prispevek v ponovni definiciji naših predstav o kulturi neandertalcev,« je za Reuters izjavil William Rendu s Francoskega nacionalnega centra za znanstvene raziskave, ki pri odkritju sicer ni sodeloval in lahko nanj gleda z distance. »Predstavlja nov in še močnejši dokaz neandertalčeve sposobnosti za kompleksno, simbolno razmišljanje in abstraktno izražanje, kar je spodobnost, ki so jo dolgo pripisovali ekskluzivno zgodnjemu modernemu človeku.«

Relief je preprost, sestavljen iz vzporednih in prekrižanih linij, odkrili pa so ga pod nanosom s kar 294 kamnitimi orodji, ki so značilno neandertalska. Ti so datirali v čas pred 39.000 leti, ko so neandertalci v Evropi, kamor so iz Afrike prišli pred okoli 300.000 leti, doživljali zadnje obdobje pred izumrtjem. To pomeni, da mora biti relief še starejši.

Ne le prisotnost neandertalskega orodja, ampak tudi dejstvo, da moderni človek v tistem obdobju Gibraltarja še ni dosegel, portjujejo, da gre za izdelek neandertalca. Znamenite poslikave v španski Altamiri ali francoski jami Lescaux, ki so delo modernega človeka, so veliko mlajše in jih postavljajo v čas pred okoli 13.000 do 17.000 leti.

Poznavanje neandertalcev je sicer v zadnjem obdobju izrazito napredovalo. Znanstveniki so odkrili, da so skrbeli za šibkejše pripadnike svojih skupnosti, denimo za starce in bolne, da so mrtve pokopavali, da so svoja telesa krasili s črno in rdečo barvo, školjkami ali peresi, kakega njihovega umetniškega dela pa doslej še niso odkrili. Pomembne rezultate so dale tudi genetske raziskave.

Predlanskim je v znanstvenem svetu odmevala najdba preproste stenske poslikave v španski jami El Castillo, ki so jo postavili v čas pred 41.000 leti, kar je tedaj predstavljalo najstarejše ohranjeno likovno delo na svetu, a pri njenih analizah zaradi odsotnosti orodja in primerjalnega gradiva v jami ni bilo mogoče povsem izločiti avtorstva modernega človeka.

Tudi tokrat so morali strokovnjaki dokazati, da linije niso nastale naključno, denimo pri rezanju mesa. Ugotovili so, da so morali neandertalci s svojim orodjem za vsako linijo kar 54-krat vrezati v steno, za celoten relief pa je bilo potrebno vsaj 317 takšnih potez.

Prijavi sovražni govor