Mednarodni Odbor za kulturno uporabo vesolja Cerarju izrazil skrb nad Ksevtom

Odbor je slovenskega premiera pozval k premisleku o enostranski uporabi Ksevta, opustitvi izvorne kulturne misije in izgonu ustanoviteljev.

Objavljeno
03. julij 2017 18.02
sku-Ksevt
V. U., STA
V. U., STA
Odbor za kulturno uporabo vesolja (Itaccus) s sedežem v Parizu je v pismu premieru Miru Cerarju izrazil zaskrbljenost nad »poslabšanjem edinstvenega in inovativnega programa za raziskovanje umetnosti in humanistike v vesolju ter negotovega statusa kulturnega vesoljskega programa, ustanovljenega v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij« (Ksevt).

Odbor je v pismu izpostavil, da se je Ksevt uveljavil kot mednarodna inštitucija za kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti, kar so prepoznali kot ključen prispevek k družbenemu vplivu skupnega prizadevanja pri proučevanju vesolja.

»Umetnost in humanistika sta konstitutivni človeški praksi, vendar sta v izredno krhkem položaju v odnosu do drugih prevladujočih človeških dejavnosti, katerih tehnološka prizadevanja morajo dopolnjevati kulturna občutljivost, vpogled in zgodovinski pregled človeškosti v našem razširjenem okolju,« je zapisal odbor, ki je del Mednarodne astronavtske federacije (International Astronautical Federation – IAF), vodilnega svetovnega telesa za zagovorništvo vesoljskih aktivnosti, vključno z vsemi ključnimi vesoljskimi agencijami, podjetji, društvi, združenji in ustanovami v 66 državah.

Za Itaccus vloga Ksevta pionirska

Ustanovitelja Ksevta Miho Turšiča in Dragana Živadinova so, kot poudarjajo, priznali ne le kot izjemna strokovnjaka pri povezovanju različnih področij ukvarjanja z vesoljem, temveč tudi zelo uspešna zastopnika drugih umetnikov, znanstvenikov, inženirjev, mislecev in inovatorjev. V zadnjih 20 letih sta pionirsko vzpostavljala umetnost v vesolju, obujala pozabljene perspektive, izvedla številne kulturne prireditve in mednarodno zastopala Slovenijo, je odbor poudaril v pismu, ki ga je medijem posredoval Turšič.

Slovenskega premiera je odbor pozval, da premisli o »trenutni enostranski uporabi Ksevta, opustitvi njegove izvorne kulturne misije in izgonu njegovih ustanoviteljev«. Itaccus namreč verjame, da so inštitucije in posamezniki, ki znajo družbo spodbujati k raziskovanju vesolja, redki in vredni vse podpore. Sloveniji pa je kot novinki v mednarodni vesoljski skupnosti ponudil tudi »zagovorništvo pri kulturni rabi vesolja v okviru vesoljske skupnosti in v okviru kulturne skupnosti«.

Vlada je akt o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno-gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij sprejela marca letos. S tem je v Ksevt, ki je bil prej v lasti in ustanoviteljstvu Občine Vitanje in ki je v času svojega delovanja zašel v velike finančne težave, vstopila država s soustanoviteljstvom in sistemskim virom financiranja.

Ustanovitelji Ksevta so večkrat pozivali, da bi država vstopila v zavod, vendar pa je Turšič po sprejemu ustanovitvenega akta izpostavil, da dogovor s predsednikom vlade ni bil realiziran na dogovorjen način, tako glede financiranja kot glede vsebin. Po Turšičevih trditvah je Ksevt njegova intelektualna lastnina, v.d. direktorica novega javnega zavoda Elena Dokuzov pa da je zavod prevzela brez vsebine, razstavne opreme, zbirke kulturne dediščine in brez imena.

Vlada je sicer minuli četrtek imenovala štiri člane v svet Kulturno-gospodarskega središča evropskih vesoljskih tehnologij.