Miha Turšič: »Dva odstotka za kulturo sta še malo!«

Srečanja na kulturnem ministrstvu so bila polna ignorance in poniževanja, dialoga pa ni bilo, pravi Turšič.

Objavljeno
13. oktober 2015 13.01
Gladovna stavka Mihe Turšiča v Moderni galeriji v Ljubljani, 6. oktobra 2015 [Miha Turšič,gladovna stavka,Ljubljana,Moderna galerija,portret]
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

Gospod Turšič, je zadnji konec tedna prinesel kaj novega?

Vseh podrobnosti se mi ne zdi smiselno razlagati znova. Opozoril bi rad le na netočnosti, v katere so se oni (ministrstvo za kulturo [op. p.]) zapletli sami.

Govorijo, da so dokumentacijo poslali v pregled ministrstvu za finance. Zakaj le? Saj so ponavljali, da dokumentacije ni, to pa le kaže, da je. Gre za sprenevedanje. Vso našo računovodsko dokumentacijo imajo.

Druga stvar so vaši obiski ministrstva, ki so jih tam našteli devet od skupaj osemnajstih na temo Ksevt (Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij). Vsebinski pogovori ali le formalno dopolnjevanje dokumentacije?

Na podlagi mojih vstopov v prostore ministrstva ni mogoče govoriti o dialogu. Ves moj trud je bil namenjen rešitvi problemov, ki so jih povzročili oni sami. Srečanja so bila polna ignorance, poniževanja, manipulacij, pogojevanja. Tam dialoga ni bilo, šlo je le za moje iskanje rešitev in njihovo sprenevedanje in skomiganje z rameni ter pošiljanje od enega do drugega, skratka nič dialoga.

S svojimi odgovori le potrjujejo, kar govorim že od začetka stavke, da gre za birokratsko politikanstvo ... Ko sem prosil za argumentacijo, kaj je narobe in po katerih členih, nikoli nisem dobil konkretnih odgovorov, zmeraj le 'To se ne da', 'To ni', 'To ne' itd. To ni reševanje, ampak proizvodnja problemov.

Za spornih 45.000 in nekaj evrov, ki jih je ministrstvo zahtevalo od občine Vitanje nazaj, papirji torej so?

Dokumente imajo že ves čas, problem so njihove interpretacije: najprej se je zdelo, da je problem manjkajoča dokumentacija, potem da je šlo za nenamensko uporabo, kar je postalo že okoriščanje in kraja. Naj že povejo, kaj to sploh je. To, kar mediji spremljate v zadnjih dveh tednih, sem jaz spremljal že vse leto. Zasedba na ministrstvu se nikoli ni zares želela ukvarjati z nami.

Že decembra smo jim predlagali model, o katerem zdaj govorijo, namreč o sodelovanju z gospodarstvom in izobraževanjem ter ustreznima ministrstvoma, da bi Ksevt ne bil le breme ministrstva za kulturo, a so naš predlog ignorirali, ker te kulture ne razumejo. Razumejo samo oder, sceno in knjigo, 21. stoletje pa jim je tuje.

Je kdo ob ustanavljanju zavoda Ksevt in ob prekvalifikaciji v občinski javni zavod dal kake obljube o stabilnem financiranju?

Prejšnji minister je leta 2013 iskal rešitev za omogočanje kulturizacije vesolja in je najboljšo rešitev videl v financiranju s pomočjo 67. člena ZUJIK, da namreč takrat, ko neka občina ne zmore bremena določenega kulturnega programa, vskoči država. Za ta namen je bilo treba ustanoviti javni občinski zavod. Vlada ta člen uporablja za dolgotrajne rešitve, ne za enoletne projekte. To je bilo mišljeno za začetek, potem pa bi se iskalo boljše rešitve.

Na ministrstvu za kulturo ta sklep vlade vidijo kot enkraten dogodek, za sofinanciranje programskih stroškov leta 2014.

A v predlogu sklepa je bilo navedeno, da gre za tekoče leto in za prihodnja tri proračunska leta. Mehanizem za financiranje je torej bil, le volje ni bilo in torej tudi rešitve ne.

Zakaj je po ustanovitvi občinskega javnega zavoda Ksevt deloval še zasebni zavod Ksevt?

Gre za dve ločeni entiteti. Koncev koncev so vse razstave last zasebnega zavoda, javni še ni imel sredstev, da bi jih odkupil, tudi ni bilo še sredstev za odkup opreme, celotna je osebna investicija sodelujočih.

Ima javni zavod dolgove?

Polletna bilanca je bila negativna, a še ni upoštevala odobrenih sredstev ministrstva, mislim da smo na ničli, vendar pa se v Ksevtu letos tudi ni kaj veliko zgodilo, kar smo naredili, smo naredili z lastnimi sredstvi. Da posamezniki financiramo dejavnost javnega zavoda, je anomalija.

Kakšen razplet predvidevate? Zahteva po dveh odstotkih proračunskega denarja, slišimo iz različnih virov, je nerealna.

Niso pomembne le številke, ampak razumevanje: razumevanje kulture s perspektive 19. stoletja ali s stališča 21. stoletja, ki vidi povezave kulture z znanostjo, izobraževanjem, kreativnimi industrijami, se razlikuje, s stališča drugega sta dva odstotka za kulturo še malo!