Tiskane izdaje
Komisija SED za Murkove nagrade, priznanja in listine je glede na letošnje predloge − teh je prispelo pet − soglasno sklenila, da Murkovo nagrado za življenjsko delo na področju etnologije in kulturne antropologije podeli prof. dr. Božidarju Jezerniku.
V utemeljitvi so člani komisije (predsednik je dr. Marko Terseglav) med drugim zapisali, da je Jezernik, redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo, po standardih Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) glede na število objav in citatov najbolj viden slovenski etnolog.
S svojim raziskovalnim delom, še posebej po študiju v Angliji, je razširil obzorja etnološkega raziskovanja na življenje v ekstremnih razmerah, na taborišča, tako fašistična, nacistična kot tudi na komunistična. Zelo pomembne so njegove raziskave Balkana, predvsem vprašanja percepcije in recepcije Drugega. S svojim delom, najprej kot vodja programa v okviru polja etnologija, je s projekti Heroji; Prazniki idr., prispeval k vidnosti etnologije v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Na širino njegovih etnoloških raziskav kaže tudi pedagoško delo, kjer predava socialni spomin in kulturno dediščino, antropologijo spola in spolnosti, antropologijo globalizacije in etnologijo Balkana. Zelo pomembna je bila njegova iniciativa in realizacija projektnega in programskega povezovanja najpomembnejših etnoloških in drugih ustanov. Za prof. Jezernika so značilni inovativnost, temeljito prevpraševanje osnovnih izhodišč in ustaljenih pogledov, navezava na zgodovino in vpetost v mednarodne znanstvene diskurze, s katerimi sebi in drugim omogoča ne le razkrivanje »Drugega«, temveč tudi tisti distancirani pogled, ki raziskovalcu omogoča samopremislek, še posebej v časih večizhodiščnega etnološkega in vsakršnega raziskovanja.
Murkovo listino za leto 2015 je komisija podelila Inštitutu za slovensko kulturo (ISK) v Špetru (Italija) za uresničenje programov etnologije Slovencev v Videmski pokrajini. Inštitut za slovensko kulturo s sedežem v Grmeku v Benečiji deluje kot društvo od leta 2007 z namenom »promocije, širjenja in uporabe slovenskega jezika, vrednotenje zgodovinske in kulturne dediščine slovenske manjšine v Videmski pokrajini ter uveljavljanju njene identitete.« Obširen delovni načrt in izpeljan program Inštituta je bil uresničen z občudovanja vredno doslednostjo, znanjem in izvirnostjo.
Murkovo listino je komisija prisodila Sekciji za turizem Kulturno-turističnega društva »Zarja« Bilje za oživljanje in ohranjanje industrijske (opekarske) dediščine v Biljah. Sekcija za turizem Bilje pod vodstvom domačinke Majde Klančič že od leta 2007 aktivno deluje pri oživljanju in obvarovanju tradicije opekarstva v Biljah, posebej še z zavzemanjem za ohranitev stare »frnaže« – opekarne v Biljah, ki s stavbno podobo in z značilnim dimnikom ter s še ohranjeno Hoffmanovo pečjo pomeni pomembno identiteto Bilj in je del industrijske dediščine Goriške. Opekarstvo na Goriškem ima dolgo tradicijo, opekarna v Biljah je tudi izjemen identifikacijski element vasi in simbolno označuje opekarsko tradicijo.
Murkovo listino je komisija podelila tudi Janezu Medvešku za fotografsko, video in besedilno dokumentiranje slovenske etnološke, zlasti arhitekturne dediščine. Slikar in fotograf Janez Medvešek je v desetletnem delu ustvaril nad osemsto tisoč fotografskih posnetkov slovenske kulturne in arhitekturne dediščine po celotnem slovenskem etničnem ozemlju. Najlepše posnetke z besedili združuje v zgodbe, jih opremlja z glasbo in jih objavlja na spletu in v elektronskih medijih. Poslanstvo z zbiranjem, dokumentiranjem in ohranjanjem etnološke dediščine v času, ko to na vsakem koraku največkrat brezobzirno izriva nasilni val novega gradbeništva, je takšna foto- in videodokumentacija še edini vir povezovanja tradicije s sodobnostjo.
