Tiskane izdaje
Pasijonska uprizoritev je na podlagi izvirnega besedila patra Romualda, nastalega med letoma 1715 in 1727, znotraj srednjeveškega jedra Škofje Loke z več kot sto nastopajočimi uvrščena med globalno prepoznavna in priznana ustna izročila in izraze, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituale in praznovanja, znanja in prakse o naravi in svetu ter tradicionalne obrtne veščine, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.
Reprezentativni seznam vsebuje tiste elemente nesnovne dediščine, ki na globalni ravni demonstrirajo raznolikost te dediščine in osveščajo o njenem pomenu. Občina Škofja Loka bo kot nosilec Škofjeloškega pasijona še naprej zagotavljala kontinuiteto uprizarjanja ter sodelovanje skupin, skupnosti in posameznikov.
Reprezentativni seznam, na katerem je bilo do letošnjega zasedanja skupaj 314 elementov, je ob seznamu nesnovne dediščine, ki jo je nujno nemudoma zavarovati, in registru dobrih praks najvidnejši izraz varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju.
Slovenija je konvencijo iz leta 2003 ratificirala leta 2008, ko je začel delovati tudi register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Kot prva enota nesnovne dediščine je bil leta 2008 v register vpisan ravno Škofjeloški pasijon, ki je bil leta 2012 tudi prvi razglašen za nesnovno kulturno dediščino posebnega državnega pomena.
Kot so še sporočili z zunanjega ministrstva, je trenutno v postopku evalvacije nominacija Tradicionalni obhodi kurentov, o kateri bo medvladni odbor odločal novembra prihodnje leto. Poleg tega ministrstvo za kulturo do marca načrtuje oddajo še treh nominacij za vpis na reprezentativni seznam, od katerih sta dve transnacionalnega značaja in nastajata v sodelovanju več držav.
