Normativi za umetnike: Umetnost na uro, termin, storitev, pogodbo?

»Določanje obveznosti po urah je neživljenjsko, v tujini imajo to rešeno drugače.«

sob, 16.01.2016, 21:00

Očitki o prenizki ali previsoki obremenjenosti glasbenikov v Slovenski filharmoniji sproža več vprašanj: kolikokrat mora stopiti zaposleni igralec na oder? Koliko vlog mora odpeti operni solist, ki je v službi? In kako je z drugimi umetniškimi poklici? Sistemske ureditve (še) ni.

»Pri nas za umetniške poklice ni določenih normativov,« pravi Borut Smrekar, ki je za kulturno ministrstvo pred leti pripravil pregled evropskih praks zaposlovanja in normativov na področju glasbe in uprizoritvenih umetnosti.

Osnova za umetniške poklice je tako 40-urni delovnik, a kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti razlikuje dejanski delovni čas (organiziranih skupnih vaj in prireditev) ter individualno pripravo (to pa so dejavnosti, povezane z opravljanjem dela na umetniškem delovnem mestu).

»Normativi v orkestrih so povečini interni dogovor, ki je brez sleherne zakonske osnove. Verjetno je edina izjema SNG Maribor s sklenjeno zavodsko kolektivno pogodbo. Za individualno pripravo je praviloma namenjenega polovico delovnega časa, kar pomeni, da je umetnik dolžan efektivno delati v povprečju 20 ur tedensko. Pri baletu se to ne izide, zato je tam časa za individualno pripravo manj, obveznost 20 ur tedensko za to dejavnost nikakor ne zadošča,« pojasnjuje Smrekar, ki je skoraj dva mandata vodil ljubljansko Opero, zdaj pa je pomočnik upravnice SLG Celje.

Slovenski umetniki, igralci ali operni solisti lahko delajo efektivno tudi precej več kot 20 ur tedensko, glede na določbe obstoječe kolektivne pogodbe jim pripada ustrezna kompenzacija v obliki »prostih« dni, še pojasnjuje Smrekar, ki poudarja, da je dejanska obremenitev nekaj povsem drugega. Za umetniško dejavnost je določanje obveznosti po urah po njegovem neustrezno in neživljenjsko.

Zato imajo v tujini določene termine (orkestri, zbori, balet) ali pa maksimalno koriščenje solistov, kajti delodajalec si zaradi drugih omejitev ne more privoščiti nezaposlenih ljudi. Za solistične umetniške poklice pa imajo večinoma pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki pa se lahko podaljšujejo.«

Od Ljubljane do Maribora

Ker so gledališča javni zavodi, veljajo za igralce enaki normativi kot za vse javne uslužbence, pojasnjuje ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor. »Storitve se merijo v urah. Zaradi lažjega obračunavanja imamo v Drami izdelan interni pravilnik, ki opredeljuje število storitev. V povprečju od 2 do 4 premiere in v povprečju od 70 do 100 predstav na sezono, odvisno od obsežnosti nalog in od staža. Od tega je odvisna tudi individualna priprava, ki je del mesečne obveznosti igralca.«

Vse storitve so zabeležene v mesečnih in tedenskih urnikih ter preverjene z dnevno evidenco. V času, ko novo zaposlovanje ni mogoče, se je število zaposlenih igralcev bistveno zmanjšalo (z 47 na 42), zato prihaja do preobremenitev. Glede na zahtevnost programa (10 do 14 premier, več kot 500 javnih nekomercialnih storitev), je število trenutno zaposlenih igralcev v Drami odločno premajhno.

Tudi v ljubljanski Operi so delovne norme zapisane v pravilniku in so za orkestrske glasbenike od 14 (koncertni mojster) do 24 terminov (tuttist) v mesecu ter za pevce v opernem zboru in plesalce v baletnem ansamblu 24 terminov v mesecu. »Pomembno izhodišče je določba 35. člena kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti, ki določa, da je čas za osebno pripravo del delovnega časa,« še pojasnjuje ravnatelj Peter Sotošek Štular.

V SNG Maribor so kolektivno pogodbo podpisali leta 1998, temelji na veljavni Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti. »Izhajamo iz osemurnega delovnika, ker pa je značilnost dela umetnikov neenakomerno razporejen delovni čas, to dvakrat letno narekuje ugotavljanje fonda delovnih ur,« pojasnjujejo v hiši.

Na osnovi letnega programa se sprejme program dela, iz katerega izhajajo kvote ur in termini. Vodstvo SNG Maribor pa daje javno pobudo ustanovitelju in vladi, da se delovna obveza in enotni normativi umetniških ansamblov čim prej sistemsko rešijo na nivoju države.

Povezane novice

Disharmonija v Slovenski filharmoniji
15. januar ob 12:00
Sindikalni glas o Slovenski filharmoniji pravi, da direktorjeva decembrska žalitev onemogoča uspešno sodelovanje.
Prijavi sovražni govor