O risankah brez sramu: Zgodovina anime gibanja na Slovenskem

Novoletke, kot so se prve zabave imenovale, so pomenile varen prostor za druženje, kar je bilo med vrstniki ali doma skoraj nemogoče.

tor, 02.02.2016, 17:00

Ljubitelji animejev, znanstvene fantastike in iger so v medijih stereotipno predstavljeni kot nepriljudni geeki in vase zaprti posamezniki. A če obiščete kakšnega od mnogih festivalov namenjenih ljubiteljem japonskih risank in stripov, bo asocialnost zadnja karakteristika, ki bi nam jo pripisali.

»Najprej je bila ideja. Ideja, da se nikomur ni treba sramovati svojega navdušenja nad Sailor Moon in Attack number 1. Potem je bila skupina ljudi, ki so se dobivali in premlevali dogodivščine najljubših risanih junakov.«

Citat, ki opisuje začetke organiziranega druženja ljubiteljevjaponskih risank in stripov na Slovenskem, prihaja s spletne strani AnimeSlovenija.org, ki je bila postavljena leta 1998. Njihovo poslanstvo je bilo slovenski širši javnosti približati animeje. Želeli so jih oprati slabega imena nasilnih in eksplicitno erotičnih animacij na eni strani in risank za otroke na drugi. AnimeSlovenija je združevala posameznike in skupine v Sloveniji, ki so do tedaj delovali bolj lokalno.

Predstavitev tudi z grafiti

Zabave, festivali ali sejmi na temo animejev in mang so postali v zadnjih letih v Sloveniji veliko bolj razširjeni. Začetki tovrstnih druženj so povezani z novoletnimi zabavami skupine AnimeSlovenija. Novoletke, kot so se zabave imenovale, so pomenile varen prostor za izražanje navdušenja, kar je bilo za nekatere ljubitelje med vrstniki ali doma skoraj nemogoče.

foto: Eva Oblak

Drugi spletni portal, ki je želel širšo javnost spoznati z japonsko animacijo in stripi, je bil SloAnime.org, ki je nastal leta 2007. Skupnost, ki se je povezala preko forumov portala je prav tako organizirala novoletna srečanja in kavarniške večere.

AnimeSlovenija je z društvom Ljubljanski grafiti soorganiziralo tudi več grafitiranj, kjer so v poletnih mesecih olepšali dodeljeni Ljubljanski podhod z motivi japonske kulture v animejskem slogu. Organizirali so tudi izlete na anime sejme v tujini, pustna srečanja in promocije ob premieri celovečernih animiranih filmov, kot sta bila Princesa Mononoke in Čudežno popotovanje.

Nova in nekdanja društva

V Ljubljani že nekaj let potekajo čajanke, ki jih gosti skupina Anime Tea Time. Vsak četrtek vabijo anime navdušence preko FaceBook strani na čaj. Poleg četrtkovih klepetov v dobri družbi organizirajo tudi oglede filmov v kinu, skupinske obiske drsališč in druge aktivnosti.

foto: Blaž Berlec

S kavarniškimi večeri je začela tudi skupina Animoku v Mariboru, kise je po nekaj letih srečevanja predstavila tudi na spletu.Sedaj organizirajo lastni festival MokuMatsuri, kot tudi izlete na konvencije v Sloveniji in tujino. Podobno je nekaj let delovala skupina Omoi, poleg kavarniških večerov v Ljubljani je organizirala tudi Omoi žur za ljubitelje japonske kulture.

Največji je Makkon

Društvo ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger Animov je bilo ustanovljeno leta 2011 in ima sedež v Izoli. Organizirajo srečanjain izlete na sejme v tujini, prav tako pa poleti organizirajo Anime' sejem, ki se odvija v Izoli. Zamisel za sejem izvira še iz obdobja med leti 1997 in 2004, ko je bila na Izolskem območju aktivna skupina Second Impact. Po večletnem mirovanju se je skupina na novo sestavila v društvo ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger Animov.

Zadnja 4 leta pa je največji dogodek za ljubitelje animejev in mang festival Makkon, ki poteka decembra v Ljubljani. S svojo vsebino spodbuja slovensko skupnost ljubiteljev japonske kulture k ustvarjalnosti in medsebojnemu sodelovanju.

Na njem se predstavljajo posamezniki, skupine in društva z vsebinami na temo japonske kulture. Vsako leto dogodek privabi tudi skupine iz Hrvaške, Italije in Avstrije. Na zadnjem festivalu Makkon je bilo tako preko 2000 obiskovalcev mnogi od katerihso seprvič spoznali z veliko in prepleteno skupnostjo, ki na sončni strani Alp kuje japonske risanke in stripe med zvezde.


Prijavi sovražni govor