Tiskane izdaje
Pred dobrimi štiridesetimi leti okolica Times Squara, ena najbolj prepoznavnih newyorških atrakcij, ni bila ravno glamurozna. Tam je bilo leglo prostitucije, drog in drugih nezakonitih dejavnosti.
David Simon, eden od velikih avtorjev sodobne kvalitetne televizije, je tamkajšnjemu dogajanju posvetil novo TV-serijo Zgodbe s Times Squara (The Deuce) v produkciji HBO.
Simon, nekdanji preiskovalni novinar, je eden tistih ustvarjalcev v zabavni industriji, ki ga pri delu žene jasna politična agenda. V Skrivni navezi je v petih sezonah razgalil delovanje devastiranega mesta Baltimore na ravni njegovih ključnih institucij (policija, občinska oblast, izobraževanje, mediji itd.); v Treme se je lotil življenja v New Orelansu po hurikanu Katrina. Njegova mini serija Pokaži mi junaka se je posvetila problemu stanovanjske gradnje v ZDA kot utelešenja ameriškega rasizma.
V Zgodbah s Times Squara se skupaj s sodelavcem in soustvarjalcem serije Georgeom Pelecanosom lotita problema prostitucije in vznika pornografske industrije v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v New Yorku.
Foto: Promocijsko gradivo
Za večino kritikov je fascinantna že rekonstrukcija tega področja Manhattna izpred nekaj desetletij, ko ga je obvladovala italijanska (in irska) mafija v spregi z mestnimi oblastmi in policijo. Podoba razdrapanih objektov, zasmetenih ulic, po katerih prostitutke pod budnim očesom svojih zvodnikov lovijo stranke, nas uspešno prestavi v drug čas in milje. A različni junaki Zgodb iz dokaj mračne teme izstisnejo čustveni in politični naboj.
Kot je za Simona značilno, skoraj nezainteresirano spremlja svoje protagoniste in njihove zgodbe. Glavni junak serije je Vincent (James Franco), ki dobi v upravljanje bar v predelu. Preprost človek italijanskega porekla to lahko napravi s pomočjo italijanskega mafijca Rudyja Pipila (Michael Rispoli), ki s svojimi izsiljevanji in podkupninami lažje prihaja do nekaterih nepremičnin v metropoli.
Vincentov dvojček Frankie (James Franco) – ki sprva z odvisnostjo od iger na srečo in popolno neodgovornostjo deluje kot negativni protipol svojega sicer tudi ne ravno svetniškega brata – postopoma postane Pupilov sodelavec, ki se uveljavi v seksualnih poslih; pomaga pri vzpostavitvi »masažnih salonov«, ki so v resnici javne hiše, in posebnih lokalov s kabinami, v katerih se predvaja pornografska filmska vsebina.
Vincent poskuša v tej konstelaciji zadržati svojo neodvisnost od mafije, kar mu uspeva deloma. Ob tem se zaljubi v Abby (Margarita Vladimirovna Levieva), mlado dekle, ki se – sita svojih premožnih staršev, pripadnikov esteblišmenta, in razočarana nad študijem na prestižni univerzi, – raje preizkusi v resničnem življenju metropole ter začne delati kot izzivalno oblečena natakarica v Vincentovem baru.
Veščina ustvarjalcev serije je prav gotovo v tem, da pustita svojim junakom in junakinjam nenadejanega razvoja, ne pristajata ne klišeje (Pipilo je, denimo, precej nekonvencionalen mafijec, ki deluje zelo racionalno), predvsem pa jih nikoli preprosto ne demonizirata ali ne podajata moralnih sodb o njih.
Svet postitucije
To še toliko bolj učinkuje pri portretu prostitutk in njihovih zvodnikov. Z ekonomičnimi pripovednimi sredstvi znata v osmih delih serije prikazati in izluščiti posamične značaje in usode spolnih delavk ter njihovih šefov. Ena od tem, ki zadeva to skupino junakinj, je ravno pornografija, saj nekatere dobijo priložnost zaslužka pred kamerami. Kot pokaže serija, v tistem obdobju ameriška sodišča (vsaj v New Yorku) do pornografskih materialov zavzamejo nekoliko blažjo pozicijo, kar omogoči njen razcvet.
V tem tematskem korpusu izstopa usoda Eileen, ki se prostituira pod imenom Candy, ene tistih prostitutk s Times Squara, ki noče delati za zvodnika, postopoma pa dojame, da vse težje prenaša nevarnosti, ki pritičejo novačenju strank na ulicah. Priključi se torej ustvarjalcem pornografskih filmov, sprva kot igralka, kasneje pa kot tudi del produkcije in na koncu celo režira pornografski film.
Foto: Promocijsko gradivo
Če je zvezdnik James Franco v vlogi dvojčkov Vincenta in Frankieja našel vlogi, ki sta mu pisani na kožo, to še toliko boj velja za Maggie Gyllenhaal kot Eileen. Uspelo ji je upodobiti precej kompleksen, a obenem privlačen lik ženske, ki sama kroji svojo usodo s prodajanjem seksualnih uslug. Tudi kasneje, ko se začne povzpenjati v pornografski industriji, v vsem svojem delovanju (do matere, sina, brata, sodelavcev) deluje samozavestno in obenem blago. Z njenim likom je televizija dobila junakinjo, ki na noben način ne pristane na vlogo žrtve (sistema, družine, situacije), pač pa poskuša na čim bolj racionalen način izkoristiti in iztržiti svoje talente.
Okolje prostitutk in pornografske scene je v seriji prikazano brez olepševanj, v njej je polno brutalnosti nad ženskami, uničenih usod, a obenem sporočilo avtorjev serije ni preprosto sentimentalno in tragično. Veliko bolj jima gre za to, da problem pokažeta v vsej kompleksnosti, ki se ga ne da zreducirati na zgražanje nad zvodniki ali objokovanjem tragičnih usod pocestnic (četudi v njihovih vrstah ne manjka zasvojenosti, živčnih zlomov, pa tudi smrti).
Riba smrdi pri glavi
Tretji sklop Zgodb iz Times Squara tako zadeva delovanje policije, ki do nelegalne prostitucije vodi dvojno politiko. Po eni strani do tega posla vlada zmerna toleranca, povezana tudi s podkupninami, ki jih od zvodnikov dobivajo policisti.
Po drugi strani posamične policijske postaje delujejo skladno z navodili svojih nadrejenih, ki včasih zaostrijo politiko do pocestnic. Kot se izkaže, je temu tako predvsem zato, ker so policijski šefi povezani z mafijci, ki pa obvladujejo »masažne salone« in si obetajo več dobička, če se ponudba žensk na ulicah zmanjša. V tej zgodbi sistemske korumpiranosti sta v ospredju temnopolti policist Chris (Lawrence Gilliard Jr.), ki ostaja kolikor toliko izvzet iz koruptivnih igric, in Sandra (Natalie Paul), novinarka, ki poskuša trgovini s seksualnostjo, predvsem pa političnemu ozadju, ki jo omogoča, priti do dna.
Za trditve o korupciji na policiji, ki sega od njenega vrha do policistov na ulicah, ne dobi dovoljšnjih dokazov, tako da o seksualnih delavkah lahko izide le reportaža. Kritična ost v Zgodbah iz Times Squara je – podobno kot v Simonovih prejšnjih TV projektih – uperjena v delovanje sistema kot takšnega, ki spodbuja in reproducira nelegalne dejavnosti. Prav v tem se serija tudi razlikuje od velike večine televizijske produkcije, ki razne oblike kriminala odpravi kot posamične anomalije ali patologije v sicer dobro delujočem pravnem ustroju v ZDA.
HBO je seriji odobril drugo sezono, kjer bosta Simon in Pelecanos dobila priložnost, da razvijeta nastavljene teme do konca. Vsekakor dobra novica za odjemalce malo bolj zahtevnega TV programa.
