Ob Francetovem dnevu še osveženi Fran

Ta veseli dan kulture bo odslej prinašal osvežitve priljubljenega slovarskega portala ZRC SAZU fran.si.

pet, 01.12.2017, 12:00

Nedeljski Ta veseli dan kulture bo znova pripadel najznamenitejšemu slovenskemu Francetu, Prešernu, k slavju pa se bo pridružil tudi spletni Fran.

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU napovedujejo, da bodo slovarski portal Fran odslej vsako leto ob 3. decembru ažurirali. Prvič letos z različico Frana, označeno s 5.0.

Številka obiskovalcev tega popularnega portala je veliko višja od petice. 20. septembra letos so na njem zabeležili 20-milijonto poizvedbo, povprečen dnevni obisk v zadnjem času znaša 61.000 poizvedb.

Kot zapišejo na ZRC SAZU, bo osvežena različica do ponedeljka vsebovala še kakšno napako, na kar bo opozoril zvonček, sicer pa napovedujejo niz novosti: prosti dostop do druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, prirastke treh rastočih slovarjev, en nov slovar in več dopolnitev portalovih funkcionalnosti.

eSSKJ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, temeljno in doslej najobsežnejše delo slovenskega jezikoslovja, ki ga je večja skupina slovaropiscev sestavljala v letih od 1970 do 1991, so leta 2014 dopolnili z novejšim besedjem in najnujnejšimi posodobitvami.

Večavtorski eSSKJ, tj. novi Slovar slovenskega knjižnega jezika, je z letošnjim letom bogatejši za 521 slovarskih sestavkov vseh besednih vrst. Ti obravnavajo naše besedje tako vsestransko kot še noben slovar doslej. Posamezna beseda je prikazana kot črkovna in glasovna celota s svojimi pomeni in podpomeni, okolji rabe, družljivostjo z drugimi besedami, v svojih tipičnih skladenjskih vzorcih, kot del stalnih besednih zvez in frazemov in v strokovni rabi, kot jo odražajo besedila, namenjena širšemu krogu uporabnikov.

Vsebinska razlika med SSKJ in novim eSSKJ ni samo ta, da novi temelji na sodobnem jezikovnem gradivu, na sodobnih jezikoslovnih teorijah, metodah in prijemih, temveč tudi v popolnoma novih vsebinah, kot so npr. vse tonemsko in jakostno naglašene oblike, normativna opozorila, etimološke razlage, zvočni posnetki iztočnic in njihovih stranskih oblik ter prevodi v slovenski znakovni jezik.

ePravopis

Večavtorski slovarski del ePravopisa prinaša približno 600 novih sestavkov predvsem lastnoimenskega in z lastnimi imeni povezanega občnega besedja, ki ga v slovar vključujemo vzporedno s prenovo pravopisnih pravil in v skladu z novimi predlogi Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU.

V tem naboru najdemo še nekodificirano leksiko (Higgsov bozon), v zadnjem času prevzeta imena (Pangea, pangejski), pravopisne zanimivosti, ki so rezultat dejavnosti sodelavcev v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik (čikungunja, ekofeminizem), različna domišljijska, religijska in mitološka imena (Kalimero, Ossian) z najbližjimi tvorjenkami, in občna poimenovanja, ki so enakozvočna ali kako drugače zamenljiva z lastnimi imeni (npr. rožle v pomenu 'strahopetec', kalimero v pomenu 'tisti, ki se pritožuje nad krivico').

Slovar pojasnjuje, kako pisati nagrade, sklanjati in izgovarjati imena, kot je Goncourt, ter zakaj sta v slovenščini samostalnika karitas in vodja dveh spolov. Vse pravopisne novosti so podrobno pojasnjene v spremljevalnem besedilu Pravopisne kategorije ePravopisa, ki je tudi dostopno na portalu Fran.

Najmlajše besedje

Sprotni slovar slovenskega jezika avtorja Domna Krvine ima z letošnjim prirastkom 552 sestavkov, ki uslovarjajo predvsem najmlajše besedje, mestoma pa tudi starejše zamolčano. Izmed letošnjih novosti kaže omeniti hashtag in njegov domači sinonim ključnik, ki se že kar uveljavlja. Sodobni način življenja nam je prinesel tudi besedi množicanje in množičenje, ki ju prav tako vsebuje letošnji prirastek tega slovarja.

Kot še zapišejo na ZRC SAZU, se je Franu kot 32. slovar letos pridružil Novi etimološki slovar slovenskega jezika avtorice Metke Furlan, ki obsega 147 poglobljenih etimoloških sestavkov predvsem našega narečnega besedja (npr. vzhodno čonta 'kost, noga'), a tudi štesplošnoslovenskih, npr. dleto.

Prijavi sovražni govor