Tiskane izdaje
Kotlje - Ob Prežihovi bajti na Preškem vrhu nad Kotljami, ki jo vsako leto obišče na tisoče obiskovalcev, med njimi največ šolarjev, se tako kot nekoč znova bohoti vrt ali po domače 'gartlc'. Koroški pokrajinski muzej se je pri njegovem načrtovanju zgledoval po originalni fotografiji Ivana Kuharja, očeta Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, ob svojem vrtu. Gartlc ob njegovi rojstni hiši je namenjen učenju o uporabi rastlin v kulinariki in v zdravilne namene.
Vrt krasi preprosta ograja, narejena iz suhlic, ki je bila značilna za revnejše posestnike. Ograjo iz macesnovega lesa so izdelali domačini; Roman Gorenšek, Marjan Ivartnik in Uroš Kočnik. »Ker smo poustvarjali preprost vrt, sta v njem le dve nasuti, preprosti gredi in uhojena pot,« so povedali v Koroškem pokrajinskem muzeju.
Vrt so ogradili s 120 centimetrov visoko ograjo, kar je dovolj visoko, da je ne bo mogla preskočiti divjad iz bližnjega gozda. V vrtu raste jušna zelenjava, številne začimbnice ter nekaj zdravilnih rastlin. »Namen vrta je prikazati in ohranjati značilno zasaditev tega okolja. Z njim bi radi ponazorili, kakšni so bili vrtovi nekoč in mogoče koga spet spodbudili h gojenju in uporabi zelišč in začimbnic,« so povedali v Koroškem pokrajinskem muzeju, kjer nameravajo njihovo uporabo v kulinariki in zdravilne namene predstavljati v javnosti v obliki delavnic.
Vrt ob Prežihovi bajti, ki je spominski muzej pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca od leta 1979, krasijo glinaste ploščice, ki jih je izdelala Irena Črnovšek. Na njih so zapisana tako knjižna kot latinska in domača imena rastlin. Pri tem sta pomagali Liljana Suhodolčan in Bojana Verdinek. V vrtu rastejo pelin, žajbelj, povojček, pa tudi drobnjak in natresk.
Tobak ob Herčevi žagi
Gartl ob Prežihovini pa ni edini vrt koroških muzealcev. Odprli so še enega, ob Herčevi žagi in mlinu v Tomaški vasi v Mislinjski dolini. Uredili so ga ob reki Mislinji, po svojih spominih pa ga je zasnoval žagarjev vnuk Albert Kotnik. Na njem so poleg tradicionalnih rastlin kot sta fižol in krompir zasadili tudi tobak. Sadike zanj so dobili iz Španije.
Herčev mlin je nazadnje mlel žito leta 1983, žagarsko dejavnost pa so opustili leta 1991. Herčeva žaga je spomeniško zaščitena in je v zasebni lasti, a v 30-letnem najemu mestne občine Slovenj Gradec. Mlin in žaga sta bila temeljito obnovljena v letih med 2000 in 2009. Za muzejski vrt pri Herčevi žagi bodo skrbele članice Turističnega športnega društva Vedrin. Ob Herčevi žagi so postavili več klopi, ki so namenjene druženju, ne le v jeseni, kot tam poteka tradicionalno kožuhanje koruze.
