Tiskane izdaje
Odbor DZ za kulturo je na današnji seji za obravnavo na seji DZ pripravil predlog novele zakona o Slovenskem filmskem centru (SFC) ter predlog zakona za sodobno ureditev dodatka k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi in raziskavah.
Ni pa odbor sprejel predloga priporočila za zagotovitev neodvisnega in zakonsko opredeljenega delovanja RTVS.
Vladni predlog novele zakona o SFC, ki je bil v javni razpravi do 6. februarja, bo omogočil ustvarjalcem celovečernih animiranih in zahtevnih celovečernih dokumentarnih filmov daljši rok za njihovo dokončanje, in sicer s sedanjih dveh na štiri leta.
Kot primer dokumentarnega filma je SFC navedel observacijski dokumentarec, ki pogosto zaradi samega načina snemanja zahteva več kot dve leti, kakršen je Družina v režiji Roka Bička, v primeru celovečernega animiranega filma, pa so podali pojasnilo, da takšen film, dolžine 70 minut, zahteva zgolj v sklopu animacije 280 dni dela.
Vsa vložena dopolnila, ki sicer niso bistveno spremenila predloga novele, so sprejeli brez glasov proti. Predlog novele je uvrščen na izredno sejo DZ, ki se bo predvidoma začela 16. aprila.
Za dodatek k pokojnini želijo jasnejše določanje
Obravnavali so tudi predlog zakona za ureditev dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki ga je predstavil prvopodpisani pod zakonski predlog poslanske skupine DeSUS Primož Hainz.
Člani odbora so sprejeli vse k predlogu zakona vložena dopolnila predlagatelja. V razpravi pa so opomnili predvsem na to, da se jasneje določi, kateri kulturniki oziroma raziskovalci ali znanstveniki bi bili lahko še na podlagi izjemnih dosežkov doma in v tujini deležni dodatka k pokojnini, poleg izpostavljenih prejemnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo in opus ter prejemnikov Zoisove nagrade za življenjsko delo.
Hainz je omenil, da naj bi te kriterije določila vlada, saj je nagrad res veliko in so raznovrstne, pri zakonodajno-pravni službi pa so opomnili, da za to ne bi bilo primerno dati pristojnost vladi, ampak bi bilo treba kriterije vključiti že v sam zakon.
Upoštevati potrebno tudi nagrajence Prešernovega sklada
Predsednik upravnega odbora Prešernovih nagrad Vinko Möderndorfer je dejal, da bi bilo treba pri zagotovitvi dodatka upoštevati tudi nagrajence Prešernovega sklada, da bi jim tako z 90 odstotki vrednosti dodatka vsaj malo popravili pokojnine, saj gre v večini za samozaposlene v kulturi, katerih pokojnine so minimalne.
To je podprla tudi članica odbora Violeta Tomić (Levica). Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa so opomnili, da je treba pri nizanju kriterijev o drugih do dodatka k pokojnini zaslužnih državljanih ves čas enakopravno vleči vzporednice med nagradami v kulturi in znanosti.
Na seji so obravnavali tudi predlog priporočila za zagotovitev neodvisnega in zakonsko opredeljenega delovanja Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ki so ga vložili pri opozicijski SDS. Predsednik odbora Dragan Matić je glede na vsebino priporočila podvomil, ali sploh sodi na sejo odbora DZ.
Poudaril je, da se v vsebine RTVS ne gre vmešavati, saj si »ne želimo državne RTV« in dodal, da je DZ pristojen zgolj za razprave o poslovanju te institucije. Člani odbora za kulturo so sprejetje priporočila SDS zavrnili z osmimi glasovi proti in dvema za.
Do predloga je odklonilno mnenje 21. marca podala že vlada. Kot so navedli, priporočil ne morejo sprejeti, saj bi »pomenila grob poseg v institucionalno in uredniško avtonomijo RTVS«.
