Tiskane izdaje
Medtem ko so v Italiji na podlagi arhivskih dokumentov odkrili, da na svetu živi še 35 sorodnikov renesančnega genija Leonarda da Vincija – med njimi je slavni režiser Franco Zeffirelli –, so se v New Yorku odločili, da se bodo dokopali do zapisa njegove DNK.
Genski »da Vincijijevi šifri« so se posvetili na Rockefellerjevi univerzi, kjer Jesse H. Ausubel, sicer znanstvenik s področja raziskovanja okolja in učinka sprememb na ljudi, vodi projekt, ki naj bi pripeljal do njene razrešitve. »Mislim, da bi se Leonardo, ljubitelj težkih vprašanj in sestavljenk, veselil našega uspeha, če ga bomo dosegli,« je prepričan.
Študija zarodka na risbi Leonarda da Vincija iz let 1510-13. Foto: Wikipedia
S sodobnimi analizami so po svetu analizirali že DNK neandertalcev, med zgodovinskimi osebnostmi pa so se lotili, denimo, Krištofa Kolumba ali angleškega kralja Riharda III. »Včasih si moral imeti zelo dober vzorec, v zadnjem desetletju ali dveh pa smo postali zelo uspešni pri analizi posamezne celice.
Dobesedno ene celice, čeprav poškodovane.« Sam bi najraje raziskal kar da Vincijev grob v francoskem St. Amboisu, a so v tega od leta 1519, ko je umrl, posegli najmanj dvakrat. Vzorci bi bili lahko kontaminirani, a bi jih bilo mogoče primerjati z DNK očeta in polbrata, pokopanih v kraju Badia Fiorentina. Naslednjo možnost ponujajo tudi Leonardovi zapisi in risbe, na katerih so najbrž ostanki njegovih kožnih celic, sline, morda krvi.
Ausubel meni, da bi razkrit umetnikov DNK kdaj v prihodnje pomagal pri, denimo, repliciranju njegove sposobnosti izjemnega vida, po kateri je bil znan, ali atribuiranju njegovih del, če bi tudi na teh našli sledi z enakim zapisom.
