Tiskane izdaje
Včeraj nas je dosegla imenitna novica. Unesco je na letnem srečanju v Adis Abebi na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva uvrstil Škofjeloški pasijon. Skupaj z, denimo, jogo, belgijskim pitjem piva, sokolarstvom, kazahstansko borilno veščino kuresi ali nemškim zadružništvom.
Odslej besede »Iz paradiža, tega veseliga luštniga kraja, poberite se, Adam inu Eva, vam angelc šraja!«, prve slovenske, namenjene dramski uprizoritvi, pripadajo človeštvu.
Nesnovni dediščini gre med Škofjeločani, ki jim je uspel veliki met, odlično. Kaj pa snovni? Medtem ko so v daljni etiopski prestolnici predstavniki 24 držav pogodbenic konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine sprejemali odločitve o vpisu pasijona na globalni register, so na loškem Mestnem trgu, osrednjem prizorišču vsakokratnega pasijona, zaradi nove občinske ureditve predpraznične osvetlitve mesta zelo »snovno« zavrtali po nizu starodavnih, spomeniško zaščitenih fasad. Kar vsevprek.
Celo po najimenitnejšem spomeniku, starem gotsko-renesančnem Rotovžu, ki je eden simbolov mesta in vselej ozadje uprizoritev pasijona. Varne niso bile niti znamenite freske na njegovi fasadi, ki so jih šele pred kratkim obnovili, po tragičnem požaru na silvestrovo pred dvema letoma.
