Tiskane izdaje
Ob 145. obletnici rojstva Jožeta Plečnika in 60. obletnici njegove smrti se bodo vse leto vrstili dogodki v njegov spomin. Ta čas je v njegovi hiši v Trnovem na ogled razstava Plečnik na Brionih o njegovem zadnjem dokončanem projektu – vrtnem paviljonu.
Kustosa razstave Plečnik na Brionih sta Marijan Rupert in Žiga Cerkvenik z rokopisnega oddelka Nuka. Nuk je namreč od umetnostnega zgodovinarja dr. Lojzeta Gostiše dobil dragoceno donacijo fotografij Plečnikovega obiska Brionov in načrtov za paviljon.
Marijan Rupert in Žiga Cerkvenik sta povedala, da gradivo iz Gostiševega osebnega arhiva o arhitektu Plečniku obsega celoten prepis dela njegove korespondence, arhiv fotografij Plečnikovih del doma in v tujini, nekaj arhitektovega originalnega gradiva in fotografije, ki jih je Gostiša posnel na Brionih.
»Razstava v Plečnikovi hiši se osredotoča na Plečnikov zadnji projekt in obsega originalne načrte, skice in fotografije z obeh obiskov Brionov. Poleg omenjenega gradiva je na ogled tudi maketa prve, nerealizirane variante paviljona, za katero je naredil plastiko kipar Jakob Savinšek. To je manjša, vsebinsko zaokrožena razstava o Plečnikovem zadnjem končanem projektu, posebej zanimive so dokumentarne fotografije, ki nudijo bolj intimen in oseben vpogled v Plečnikovo zadnje ustvarjalno obdobje.
Gre v resnici za zadnje znane fotografije pred Plečnikovo smrtjo januarja 1957. Razstava priča, da je Plečnik do konca ohranil svoj ustvarjalni zanos, da je ostal velik umetnik, zvest svojim lastnim načelom, ki niso bila nikdar odvisna od aktualnih političnih in ideoloških okoliščin,« sta povedala kustosa.
Naročilo Zveze borcev
Kako sta bila povezana danes 93-letni umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša in Jože Plečnik? Gostiša je januarja 1955 obiskal arhitekta zato, da mu je posredoval prošnjo slovenske Zveze borcev, ki si je od njega želela načrt za vrtni paviljon. Ta naj bi bil posebno darilo predsedniku Titu. Plečnik je borcem z zadovoljstvom ugodil, se spominja Gostiša.
In nadaljuje: »V jutranjem mraku, dne 14. januarja 1955, sem ga odpeljal na Brione. Želel je videti lokacijo. Med potjo sva se na njegovo pobudo ustavila v Hrastovljah, ki jih dotlej še ni videl. Nacionalni spomenik leta devetnajsto petinpetdeset. Cerkev z visokim renesančnim obzidjem. Mrakobno razpoloženje njene notranjščine. Mežnar s petrolejko v roki. S črnim ogrinjalom oviti istrijanki. Mrtvaški ples. Plečnik. Tišina in komaj slišen izdih: 'Fantazma!' Na Brionih so uglednega gosta prof. arh. Plečnika sprejeli domala protokolarno. Ogledal si je lokacijo, nato pa se je s svojim nekdanjim študentom, arhitektom Vinkom Glanzem, sprehodil med ostalinami na Brionih še ohranjene rimske kulture.«
Dva načrta
Že čez nekaj dni je Plečnik Gostiši na svojem domu v Trnovem izročil načrt vrtnega paviljona, ki ni bil realiziran. Plečnikolog Damjan Prelovšek je zapisal, da je Plečnik načrtoval okrogel antični tolos, katerega stebri bi se menjavali z antropomorfnimi kariatidami. Vrh bi kronal vzpenjajoči se konj. Zataknilo se je pri iskanju kiparjev.
Po mavčnem modelu je Plečnik spoznal, da ne bo dobil umetnika, ki bi bil sposoben antične stilizacije, kakršno je želel. Zato je naredil nov načrt, ki so ga izvedli podjetje Naravni kamen pod vodstvom Milana Pertota, kiparji Frančišek Smerdu, Ivan Sajovic, Marija in Stane Keržič, rezbar Jože Lapuh in slikar France Mihelič, avtor mozaika na obodu lope.
Gradnjo paviljona je vodil arhitekt Tone Bitenc, dolgoletni Plečnikov asistent, medtem ko je Plečnik v Ljubljani lahko bedel le nad izdelavo lesenih stebrov, za katere je narisal okrasje. Poleti leta 1956 je bil paviljon zgrajen in takrat je Gostiša Plečnika ponovno peljal na Brione, da si je ogledal svojo zadnjo mojstrovino.
Damjan Prelovšek je v zloženki, ki spremlja razstavo, zapisal, da je Plečnik, ki je bil takrat star 83 let, z veseljem sprejel povabilo za projekt in da je nekoliko tudi upal, da bo morda srečal Tita, ki ga je imel za pomembno zgodovinsko osebnost.
To bi mu morda lahko omogočil Gostiša, ki »je bil v mladosti umetnostno zainteresiran aktivist z dobrimi stiki z nekaterimi vplivnimi politiki«. V nasprotju z mnogimi drugimi, ki so imeli Plečnika za zastarelega eklektika, je bil Gostiša dovolj senzibilen, da je v njem prepoznal genialnega ustvarjalca, pravi Prelovšek.
Plečnik je nedaleč od paviljona postavil še masivno kamnito mizo v spomin na zborovanje slovenskih komunistov na Okroglici, medtem ko dve kamniti vazi blizu paviljona opozarjata na zborovanji v Dolenjskih Toplicah in na Čebinah.
Po razstavi, ki bo na ogled do 2. aprila, bosta dve vodstvi s kustosoma Rupertom in Cerkvenikom – 8. februarja ob 12. uri in 29. marca ob 17. uri.
