Pisateljske zadrege z vilo in vrtom

Društvo slovenskih pisateljev načrtuje prenovo vile na Tomšičevi, ki pa ne ponuja prihodnosti Jazz Clubu Gajo.

čet, 30.11.2017, 16:10

Kidrič, Ziherl, pisatelji

V vili, menda zgrajeni leta 1879, je pred drugo svetovno vojno prebival Oskar Ebenspanger, ki jo je leta 1932 dal obnoviti, domnevno naj bi načrte podpisal arhitekt Josip Costaperaria. Leta 1943 so vilo zasedli Nemci, Ebenspangerje odpeljali v taborišče, v vilo pa naselili zdravnike iz bližnje Mladike.

Po drugi vojni so vilo zasedli komunistični veljaki oziroma se je znašla na seznamu dvajsetih vil v Ljubljani, ki jih je zaplenila mestna zaplembena komisija in dala v uporabo komunističnim veljakom. Arhivske dokumente o zaplembah hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.

V vilo družine Ebenspanger na takratni Knafljevi ulici se je najprej naselil predsednik vlade Boris Kidrič, kasneje pa Boris Ziherl. Leta 1957 je vila prešla v uporabo Društva slovenskih pisateljev, ki jo je nato do osamosvojitve Slovenije postopoma odkupilo.

Edina preživela Ebenspangerjeva – Adela – je po vojni živela v manjšem stanovanju pri Pivovarni Union.

V središču ljubljanske kulturne­ četrti, med Narodno galerijo,­ Opero, Moderno galerijo in ­Narodnim muzejem, stoji modernistična Vila Ebenspanger, od leta 1957 sedež Društva slovenskih pisateljev. Ta hip je vroča­ tema, kdo bo v njej in na vrtu ponujal jedačo in pijačo. ­Razburjenje je precejšnje.

V zgornjem nadstropju vile na Tomšičevi, kjer domujeta tudi Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Slovenski center Pen, že pet desetletij deluje restavracija Kluba kulturnih delavcev, ki se v splošni rabi od nekdaj na kratko imenuje preprosto Pen klub.

Tam sta Marjan Miklič - Miki in Eva Maria Miklič - Oli goste še v kulinarično revnejših in neinventivnih socialističnih časih razvajala z imenitno kulinarično ponudbo, po gospodarjevi smrti leta 2010 pa je restavracijo pomagal voditi in jo še danes kot najemnik vodi Mikličev nečak Andrej.

Kavarna, knjigarna ...

Pisateljsko društvo ima namen prostore na Tomšičevi ulici 12 temeljito prenoviti, v okviru tega je upravni odbor društva ocenil kot smiselno, da bi potencialni novi ali doslejšnji najemnik lokala (gospa Miklič je pred dvema letoma povedala, da ne bo več mogla voditi restavracije) prevzel vodenje tako restavracije kot vrta, na katerem je zadnje desetletje in pol vodil program in gostinsko ponudbo Jazz Club Gajo oziroma Drago Gajo (po tistem, ko je v bližini izgubil klubske prostore, v katerih je prvi ­ljubljanski jazzovski klub uspešno in z bogatim kulturnim programom deloval od sredine devetdesetih let).

Ob premišljanju o prenovi, je v nedavnem pismu članstvu zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina, so obnovili idejo, za katero je bil pripravljen projekt že pred leti, in sicer, da bi v kleti vile uredili družabni prostor, manjšo kavarnico, knjigarno, v kateri bi prodajali knjige in publikacije DSP in drugih manjših založnikov ter samozaložnikov.

Denar imajo, je dejal Ivo Svetina, članom je sporočil, da so »za zelo dobro ceno [155.000 evrov] prodali nepremičnino na Privozu 3a, o kateri nismo niti vedeli, da je v naši lasti. Ta denar je izključno namenjen vlaganju v hišo in vrt na Tomšičevi 12.«

Štab slovenske osamosvojitve

Ob glasu o prenovi so se z javnim pismom oglasili nekateri kulturniki – med njimi Dušan Jovanović, Nikola Damjanić, Božidar Flajšman in Darko Štrajn – in opozorili: »Prepričani smo, da znamenita restavracija Kluba kulturnih delavcev sodi v kulturnozgodovinsko dediščino Ljubljane in sploh slovenske kulture. S to dediščino je treba ravnati posebej previdno, da ne bi izginila v potrošniški profanaciji, in zato bi bilo treba pri vsaki prenovi misliti na ohranitev spomina in na njegovo ustrezno ­reinterpretacijo.«

Podobno sta mislila tudi akademik Niko Grafenauer in Aleš Šeligo v imenu Fundacije Rudi Šeligo, ko sta sredi letošnjega maja javnosti, predsedniku države, predsedniku vlade, ministru za kulturo in seveda predsedniku Društva slovenskih pisateljev predlagala, da bi pisateljsko vilo razglasili za kulturni spomenik državnega pomena.

To sta utemeljila s prepričanjem, da je verjetno najpomembnejšo vlogo društvo s svojimi člani odigralo v času za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, po pričevanju pokojnega pisatelja Petra Božiča, nekdaj pogostega gosta Pen kluba, je bila vila pisateljskega društva »štab« slovenske osamosvojitve.

Svetina je v pismu članom društva razložil, da je upravni odbor gostinsko ponudbo na vrtu ocenil za slabo, tudi glasbeni program, je ugotovil odbor, »ni na višini, ki bi ustrezala našemu društvu«.

Svetina je ob tem zapisal, da je kljub temu, da so odborniki sklenili, da se za lansko leto z Dragom Gajem ne podaljša najemne pogodbe, »zaradi pritiskov, groženj in izsiljevanja z njim samovoljno podaljšal najemno pogodbo. [...] Ravnal sem v nasprotju s sklepom UO, za kar sem prevzel vso odgovornost.«

Očitki in obramba

Iz Jazz Cluba Gajo so o tem sporočili: Sodelovanje obeh društev je bilo vsa leta zgledno, najemnina redno poravnana, kulturni interes vedno na prvem mestu in veliko predsednikov DSP je z nami vedno našlo najboljše rešitve za vse vpletene. DSP se na nas nikoli ni obrnil zaradi morebitnih očitkov o nezadostnih programsko-kulturnih standardih ali neustrezne gostinske ponudbe. Ne glede na prvič slišane razloge proti Jazz Clubu Gajo poudarjamo, da je Letni vrt Jazz Club Gajo že nekaj let med zmagovalci naziva za najboljšo poletno teraso v Ljubljani, ki jo izbirajo bralci turističnega vodiča InYourPocket, v večini gre za tuje turiste, zaradi česar je ocena naše gostinsko-programske ponudbe toliko bolj objektivna.

Pisateljsko društvo je letos spomladi Dragu Gaju posredovalo sklep UO, da bo pogodba podaljšana le še za obdobje april–oktober 2017, sestavljena je bila kot notarski zapis, torej neposredno izvršljiva.

Za leto dni, do konca junija 2018, so podaljšali najemno pogodbo tudi z Andrejem Mikličem za vodenje restavracije. Tudi ta pogodba je bila v obliki notarskega zapisa, Mikliču so tudi natančno pojasnili, da bo društvo z razpisom konec leta 2017 iskalo novega najemnika, z doslejšnjim vodenjem pa si je pridobil ustrezne reference, da se bo lahko enakovredno vključil v oddajo ponudb.

Rok za oddajo predlogov je 4. december. Izbrani ponudnik bi moral začeti obratovati na vrtu takoj, ko bi bila prenovljena klet in urejen vrt, po poteku pogodbe z Mikličem (30. junija 2018) pa tudi v restavraciji.

Ker najemnik ni odstranil premičnin z vrta, je odvetnik pisateljskega društva sredi novembra podal na sodišče zahtevo za izvršbo. Zdaj čakajo na odločitev sodišča. Na spletni strani change.org je jazzovsko društvo pred dnevi odprlo zbiranje podpisov v podporo delovanju Jazz Cluba Gajo na vrtu pisateljske vile, in v manj kot 24 urah so zbrali več kot 1100 podpisov. Dodali so: »Očitke o tem, da nimamo ustreznih dovoljenj za delo, da z zbiranjem podpore v javnosti izvajamo pritisk in celo grozimo, pa ocenjujemo kot podlo natolcevanje, ki ga najostreje ­zavračamo.«

Prijavi sovražni govor