Podoba računalniškega zaslona na – gobelinu

»Umetnost je kompleksen jezik za podajanje sporočil. Je sredstvo komunikacije. Da jo razumemo, si moramo vzeti čas. To pa je eden bistvenih problemov sodobne družbe; človeku časa vse bolj primanjkuje,« pravi Katja Felle, mlada koroška vizualna umetnica. Ta čas se s svojimi deli predstavlja v Novi Gorici in Ljubljani, na Koroškem pa po njeni zasnovi že tri leta vezejo velikanski gobelin; končali ga bodo čez predvidoma pet let.

V Mestni galeriji Nova Gorica je na ogled razstava Segmenti lomljive realnosti 2, v Ulični galeriji TAM-TAM na Vegovi v Ljubljani pa v sodelovanju z MGLC Pazi, sveža grafika! #11 – Posodobi gobelin. Razstavi dokazujeta, da avtorica ni le slikarka, čeprav je slikarstvo njen primarni medij. Ustvarja tako, da najprej določi koncept, šele nato izbere najprimernejši način za podajanje sporočil. »Razstava v Novi Gorici je nadgradnja istoimenske samostojne razstave, ki sem jo imela jeseni 2016 v Miklovi hiši v Ribnici. Na ogled so platna velikih formatov v tehniki akrila na platno iz serije Motnje v komunikaciji, kakršen je bil naslov moje diplomske naloge na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje,« pove Katja, ki od lani nadaljuje magistrski študij na Institutu für Kunst im Kontext, Univerze za umetnost v Berlinu.

Petdeset barvnih odtenkov

Prvič je v Novi Gorici razstavila še velik nedokončan gobelin, dimenzij dva krat tri metre, ki ga v Koroškem medgeneracijskem centru na Ravnah že tretje leto veze skupina sedmih članic centra, tu in tam pa jim priskoči na pomoč ta ali oni radovednež. »Gobelin predstavlja podobo računalniškega zaslona, posnetega v trenutku, ko je program zamrznil in se ni več odzival na ukaze. Za projekt, ki bo trajal več let, sem sprva iskala podporo v različnih galerijah, kjer jim je bila ideja všeč, a je zaradi zahtevnosti in dolgotrajnosti niso bili pripravljeni finančno podpreti.«

Marjana Kamnik iz Koroškega medgeneracijskega centra je v Katjinem projektu Ustavi-zašij-ponastavi videla dodano vrednost, saj starejšim približuje sodobno umetnost, med različnimi generacijami pa tke posebne vezi. Katjin gobelin je sestavljen iz petdesetih barvnih odtenkov, zanj pa bodo porabili kar 1900 zvitkov prejic, dolžine osem metrov. Natančno število vbodov je težko oceniti, a vse kaže, da jih bo skupaj kar tri milijone. »Narejenega je približno deset odstotkov gobelina. Po izračunih bomo za dokončanje potrebovali še približno pet let,« pravi Katja, ki se je vezenja naučila prav od teh ljudi.

Posodobitev gobelinov

V velikosti sedemnajstinčnega ekrana je Katja Felle izdelala pet avtorskih gobelinov z naslovom Command + Control + F, šestega končuje zdaj. »Ker visijo na steni, uokvirjeni v aluminij, ki spominja na okvir zaslona, gledalca za trenutek zmedejo. Misli, da gleda v ustavljeno sliko računalniškega zaslona,« razloži umetnica. Z grafičnimi motivi različnih motenj, ikon in podob v elektronski komunikaciji opremlja, nadgrajuje in prenavlja tudi stare gobeline. »V času socializma jih je imela vsaka hiša. Tudi pri nas doma smo jih imeli. Za večino ljudi imajo nostalgično vrednost, čeprav v bistvu veljajo za hobijsko in dekorativno delo.« Ko jim Katja doda moderni motiv, prekrije starega in ljudje jih odnesejo domov kot novo umetnost. »Nova podoba je v tistem trenutku še aktualna, a bo zaradi hitrega razvoja tehnologije že jutri veljala za preteklo, zastarelo. Vsaka generacija ima svoje podobe,« ugotavlja Katja. Odzivi na posodobitev gobelinov so bili različni. »Nekateri so trdili, da jih s posodobitvijo oskrunim in da moje podobe niso umetnost. Res niso. So samo podobe. Umetnost je v sporočilu, v razmisleku, v katerega nas podoba sili.«

In zakaj ravno motnje v elektronski komunikaciji? »Kot otrok sem v očetovi delavnici, kjer je popravljal televizorje in računalnike ter razne avdio-video naprave, ves čas poslušala različne zvoke, tudi šume in piske. Nikoli me niso motili, nasprotno, zveneli so mi domače. Motnje tudi zato, ker pri prevodih nastajajo razne spremembe. V procesu potovanja skozi različne medije se sporočila ali podobe na določene načine transformirajo.«

Do roba in čez

Riše od otroških let. »Včasih sem porisala tudi knjige, čeprav to ni bilo 'lepo'. Najbrž imam res talent za risanje. O tem ne dvomim. A talent ni vse. Pravzaprav je bolj malo, če ni treningov in tako kot pri športu tudi discipline in trdega dela.« Božidar Zrinski, kustos razstave v Novi Gorici, zapiše, da Katja slika do roba in čez: »Njena podoba je formalno dobesedno večplastna. Enkrat je natančna in popolno izdelana, drugič je dovršena hitro in namenoma popačeno. Ko odkrijemo in prepoznamo eno plast, nas preseneti druga pa zmoti tretja in tako naprej. Koda za razbiranje njenih podob se skriva v analizi ustvarjalnega procesa. Umetnico zanimajo pomen podobe v današnjem času, ko ta neusmiljeno tekmuje z mnoštvom drugih informacij, njena transformacija skozi razne komunikacijske kanale in vpliv. V kontekstu slikarstva jo zagotovo lahko uvrstimo med trenutno bolj prepoznavne, konceptualno dovršene in drzne umetnice, ki si upajo slikati to, kar se nam zdi na videz samoumevno in nepotrebno slikarjeve pozornosti.«

Katja Felle razmišlja, da je imela srečo, ker je na življenjskih križiščih, na katerih običajno stojiš zmeden in neveden, srečevala prave ljudi. »Brez podpore družine pa trenutno tako ali tako ne bi zmogla,« doda umetnica, ki bo rodno Koroško za nekaj mesecev spet zamenjala za Berlin. »Garala sem za to, da lahko v tujini izpopolnjujem svoje znanje. V Berlinu nas spodbujajo, da se odzivamo na aktualne družbene probleme in da smo na neki način 'politični' v umetnosti. Zmotno je prepričanje nekaterih, da živi umetnik v svojem iluzornem svetu, izoliran od realnosti. Določena umetnost je bila in bo vselej zrcalo družbe.«