Poleg navedenega, bi moral ta naslov biti brez vejice

Ljubljana – Že skorajda vsaka stvar ima svoj svetovni dan, tako ga ima tudi materinščina: 21. februar je po zapovedi Unesca njen dan že šestnajsto leto zapored. Kaj naj bi na ta dan počeli, ni določeno, v Sloveniji to priložnost ponavadi izkoristimo za premislek, v kakšni kondiciji je slovenščina, ki je materinščina večine živečih v Sloveniji.

Letos se je dneva materinščine spomnil tudi Statistični urad RS, ki je iz svojih arhivov izbrskal nekaj podatkov o njej. Statistiki ugotavljajo, da ima slovenščina približno 2,5 milijona govorcev. Državni jezik Republike Slovenije je od 25. junija 1991 in takrat je bila materni jezik 88,3 odstotka prebivalcev Slovenije, enajst let pozneje, ob popisu leta 2002 pa je bila materinščina pol odstotka manj prebivalcem Slovenije. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina.

Po podatkih ministrstva za šolstvo in šport obsega pouk slovenskega jezika v osnovnih šolah skupno nekaj več kot 1600 ur na leto, kar je približno 310 ur več, kot jih obsega na primer pouk matematike.

Leta 2013 je bilo izdanih približno 1190 naslovov leposlovja v slovenščini, in sicer 49 odstotkov izvirne in 51 odstotkov prevedene literature. Angleščino kot drugi tuji jezik je po podatkih iz Ankete o izobraževanju odraslih za leto 2011 v Sloveniji govorilo 65 odstotka odraslih.

V nasprotju s splošnim prepričanjem angleški jezik po številu tistih, ki jo govorijo kot materni jezik, ni na prvem mestu. Pred njo sta še mandarinščina in španščina.

Pet izzivov, pred katere je postavljena slovenščina

Vodjo službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Simono Bergoč smo prosili, naj navede pet najbolj aktualnih dilem v zvezi z uporabo slovenščine. Izzivi, ki jih vidi, so sledeči:

Učni jezik v visokem šolstvu: Visoko šolstvo se zadnja leta sooča z vse intenzivnejšim vstopanjem v mednarodno okolje, kar pomeni, da se v tem delu šolskega sistema vse več uporablja angleščina. Predstavniki univerz to utemeljujejo kot nujno za omogočanje prostega pretoka znanja in idej, jezikoslovci pa opozarjajo, da ta proces z vidika ohranjanja in razvoja slovenskega učnega jezika ne more biti nenadzorovan.

Bralna pismenost: Po izsledkih mednarodne raziskave pismenosti PISA so naši mladostniki že v drugem triletnem ciklu merjenja bralne pismenosti dosegli podpovprečne rezultate. Država ta problem spremlja z zaskrbljenostjo: medresorska delovna skupina za prenovo strategije pismenosti pripravlja ukrepe, bralna pismenost 15-letnikov pa je tudi tesno povezana z družinsko pismenostjo in siceršnjo bralno kulturo v družbi.

Digitalizacija slovenščine: V zadnjem desetletju vedno večji delež javnega in zasebnega sporazumevanja poteka v digitalnem okolju. Jeziki, ki bodo s svojo navzočnostjo na spletu zaostajali za drugimi, bodo postali manj privlačni in konkurenčni v globalno povezanem svetu. Slovenščina pri tem zaostaja, zato si moramo prizadevati, da jo v digitalnem okolju okrepimo tako na besediščni ravni kot tudi na področju jezikovnih tehnologij.

Jezikovno izobraževanje ranljivih jezikovnih skupnosti: Letošnja tema mednarodnega dneva jezikov je vključenost ranljivih skupin govorcev v izobraževalni sistem. Kakovostno jezikovno izobraževanje je namreč učinkovit način za zagotavljanje družbene vključenosti.

Slovenščina v zamejstvu: V Porabju, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v zahodni Benečiji, Kanalski dolini, Reziji in na Hrvaškem raba slovenščine upada. Slovenska jezikovna politika se zato zavzema, da se pravica do znanja in uporabe slovenščine v zamejstvu uveljavlja v vseh situacijah in okoljih, kjer je zakonsko predvidena oziroma kjer obstaja želja govorcev po njeni zastopanosti.