Pomagaj si sam – in nihče ti ne bo pomagal

Odprava plačnih nesorazmerij v kulturi: Zakon zavodom nalaga poplačilo zaposlenih, načini pa se razlikujejo.

Objavljeno
18. december 2014 17.27
Cekinov grad v Tivoliju, Ljubljana, 05.November2014
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

Javni uslužbenci morajo, kot je razsodilo vrhovno sodišče, dobiti tisto, kar jim pripada in za kar so bili prikrajšani od oktobra 2010 do maja 2012. Tako imenovano odpravljanje oziroma poplačevanje plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev pa ni preprost posel. Je v kulturi tudi malo krivičen?

Zadeva je pred časom dobila svoj zakon: zakon o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) je bil v Uradnem listu objavljen decembra lansko leto 2013, v njem pa piše, da se dolg poplača v največ dveh obrokih, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi; rok prvega plačila je bil konec februarja 2014, za drugega pa so določili konec januarja 2015, seveda pa ga lahko zavodi opravijo tudi »kadarkoli v vmesnem obdobju do skrajnih rokov, če imajo za to razpoložljiva sredstva.«

Okrogli štirje milijoni

Spomnimo: za zakon, ki popravlja napako države pri plačni reformi, je glasovalo 51 poslancev, nihče ni bil proti. Javni zavodi v kulturnem sektorju – tistih, ki jim sredstva za plače zagotavlja Ministrstvo za kulturo, je skupaj 64, dve javni agenciji in javni sklad s področja kulture – so se ob tej zahtevi znašli v težavah, nekateri v večjih, nekateri v manjših, nekateri, bi bilo mogoče pripomniti, pa so celo povsem brezskrbni. Vsota, ki so jo zavodi dolžni izplačati, je 4.050.000 evrov.

Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor, ki vodi kolegij direktorjev slovenskih gledališč, je o tem že pred časom pripomnila, da bo izplačilo vsa gledališča, ki jih financira država, spravilo v finančne težave, predvsem pa jih z zakonom določeno izplačilo sili k temu, da si pomagajo z denarjem, ki ne po planu ne po zakonu ni bil namenjen plačam: »Dejstvo je, da smo bila gledališča z izdatkom za poplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij soočena nepričakovano. Tudi Pravilnik o financiranju javnih zavodov takšnih primerov ne predvideva in v obrazcih za prijavo stroškov letnih programov, ki jih prejemamo od resornega ministrstva, za to ni ustreznih rubrik. Strošek za poplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij smo pokrili iz nejavnega vira. Z odločitvijo, da se denar za povračilo stroška razdeli neenakomerno, se seveda ne morem strinjati.«

Zunanji opazovalci v tej kolobociji vidijo tudi krivice na različnih nivojih: nekatere institucije so namreč dolg plačale iz razpoložljivih lastnih oziroma neproračunskih sredstev, tiste, ki delno ali v celoti niso zmogle zagotoviti potrebnih sredstev za plačilo, pa so po vladnem nasvetu lahko ministrstvu poslale prošnjo za likvidnostno pomoč oziroma vlogo za povračilo prvega obroka sredstev.

Vladno stališče je znano: tako neposredni kot posredni proračunski uporabniki morajo potrebna finančna sredstva za ta namen zagotoviti sami, naj se pač nekako znajdejo, države pa naj – kot so predlagali nekateri – predvsem ne tožijo. Upravnica in umetniški vodja SLG Celje mag. Tina Kosi je jasna: »Ustanovitelj oziroma financer sta odgovorna za delovanje javnih zavodov in tudi za zagotavljanje kritja stroškov dela. Plačna nesorazmerja sodijo na področje stroškov dela.«

Kot so nam sporočili iz službe za stike z javnostmi Ministrstva za kulturo, so javnim zavodom, ki niso razpolagali z zadostnimi likvidnostnimi sredstvi za izplačilo prvega obroka razlike v plači, letos februarja izplačali povečano izplačilo rednih sredstev za plače zaposlenih in jih obvestili, da bodo poračun nakazanih sredstev opravili pri izplačilu dvanajstin sredstev za plače v mesecih od septembra do decembra 2014.

Hkrati so dodatna sredstva poskušali zagotoviti pri ministrstvu za finance: »Kljub težki proračunski situaciji sta finančni minister in predsednik vlade prisluhnila ministrici ob pogajanjih o rebalansu proračuna za leto 2014 ter omogočila s prerazporeditvijo neporabljenih sredstev v mesecu decembru 2014 zagotoviti 899.753 evrov.«

Demotivacija uspešnih?

Pri odločanju o tem, komu nameniti manjkajoče denarje, se je po napovedih ministrstvo opiralo na številke, ki so jih pokazala letna poročila javnih zavodov za preteklo leto in njihovo tekoče poslovanje, nauk pa je nespregledljiv: kdor posluje uspešno, naj pač plača, tisti, katerega bilance kažejo minus, bo posredno nagrajen.

Uršula Cetinski, nova generalna direktorica Cankarjevega doma, to komentira takole: »Princip solidarnosti, se pravi neenakomerno pokrivanje plačnih nesorazmerij, pri čemer imajo prednost zavodi s slabim finančnim položajem, po človeški plati razumem, po poslovni plati pa seveda ne motivira poslovno uspešnih, kar je tako na področju kulturne politike kot države v celoti slabo.«

V »elitni skupini«, ki se za sredstva ni postavila v vrsto (in je denar torej vzela iz svojih zasluženih, neproračunskih sredstev), so Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodna galerija, Moderna galerija, Narodni muzej, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije.

12. decembra je ministrstvo sredstva za kritje primanjkljaja na stroških dela in za izplačilo prvega obroka razlike v plači zaradi odprave plačnih nesorazmerij izplačalo dvanajstim nacionalnim, devetim občinskim javnim zavodom in javnemu skladu, ki jih je izplačilo pač pognalo v rdeče številke.

16. decembra je z ministrstva za finance prišlo obvestilo, da se bo še letos iz tekoče proračunske rezerve za 27 občinskih javnih zavodov, ki so financirani iz proračuna Ministrstva za kulturo, našlo še 380.000 evrov. Skupaj je torej za ta namen »nacionalkam« šlo 806.528,72 evrov, občinskim javnim zavodom pa 470.419,83 evrov.