Tiskane izdaje
Z neljubimi posledicami plačne reforme izpred sedmih let so se ta hip še zmeraj prisiljeni ukvarjati ravnatelji javnih kulturnih zavodov, ki so denar za poplačilo vzeli iz lastnih sredstev. Krivica je očitna: uspešni so bili kaznovani, drugim je denar dala država.
Dr. Dragan Matić, predsednik državnozborskega odbora za kulturo, je danes organiziral sestanek poslancev koalicije s predstavniki petih javnih zavodov s področja kulture, predstavniki ministrstva za finance in ministrstva za kulturo, da bi odborniki dobili vse informacije in vpogled v dejansko stanje oziroma v težave, v katerih so se javni zavodi znašli očitno ne po svoji krivdi.
Ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor ocenjuje, da pogovori na današnjem sestanku niso pripeljali do razrešitve. Breme krivde se prelaga z ministrstva za finance na ministrstvo za kulturo in nazaj, vodje javnih zavodov, ki so potrebna sredstva izplačali, pa bodo o doslejšnjem načelnem stališču, da se z državo pač ne bodo tožarili, morda začeli razmišljati.
Že pred sestankom so na ministrstvu za kulturo lahko povedali le, da so si že lani prizadevali, da bi lahko vsem javnim zavodom na področju kulture izplačali sredstva za poplačilo dela plačnih nesorazmerij, vendar teh sredstev Ministrstvo za finance ni zagotovilo. Dodali so: »Žal tudi za leto 2015 teh sredstev Ministrstvo za finance v finančnem načrtu Ministrstva za kulturo ni zagotovilo.«
Kako zadevo komentirajo v ljubljanski Operi, ki je poplačala največ? Ravnatelj SNG Opera in balet Peter Sotošek Štular pravi, da je zavod iz lastnih prihodkov poplačal 474.000 evrov, čeprav gre za sredstva iz naslova plač, za povrh za sredstva, ki morajo biti izplačana na podlagi izgubljene tožbe Vlade RS.
»Ta odvzem je tudi krivičen in nepravilen, saj so nekateri sorodni javni zavodi ta sredstva – vsaj prvi obrok – dobili, SNG Opera in balet pa ne, čeprav je imel zavod konec leta 2013 še vedno več kot milijon evrov kumulativne izgube. Kot razlog neizplačila je bilo navedeno uspešno poslovanje v letu 2013, tako da je bila SNG Opera in balet pravzaprav kaznovana zaradi uspešnega poslovanja v tem letu, ki pa ga je tako ali tako zapovedoval na vladi sprejeti sanacijski program. SNG Opera in balet je še posebej prizadeta zaradi velikega števila zaposlenih (290 oseb), ki jim je bilo potrebno izplačati sredstva tretje četrtine. Poteza Vlade RS glede neizplačila teh sredstev je nerazumna in izrazito sporna,« dodaja Sotošek Štular.
Cankarjev dom, pravi generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, je iz lastnih sredstev zagotovil 215.181,75 evra za poplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij. »Smo javni zavod, ki mora vsako leto zaslužiti daleč najvišji delež lastnega prihodka med vsemi kulturnimi zavodi v Sloveniji (med 40 in 50 odstotkov ali okoli 4 milijone evrov). Tako letos kot lani od ustanovitelja nismo bili sofinancirani za investicije in nakup tehnične opreme, kar ravno tako zagotavljamo iz lastnih sredstev, ki pa nam ne zadoščajo, zato nas skrbi za varnost izvedbe našega programa, tako zaposlenih kot nastopajočih in skoraj pol milijona obiskovalcev. Sofinanciranje države je 900.000 evrov manjše kot pred petimi leti, zato je logično, da bi nam deloma povrnjena sredstva prišla močno prav pri našem poslovanju, za katerega si želimo, da ostane na ravni, ki si jo Slovenija zasluži.«
Vse je posledica tako imenovane Virantove plačne reforme, odpravo plačnih nesorazmerij je predvidela postopno, s štirimi uskladitvami, najprej leta 2008, naslednja leto kasneje, nadaljevanje plačne reforme s še dvema plačnima dvigoma pa ni šlo gladko, vlada je s sindikati leta 2010 sklenila aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor, ki je izplačilo plačnih nesorazmerij zamaknil v čas boljše gospodarske rasti.
Potem je v igro vstopil Zakon o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU), ki določa, da se dolg države skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi poplača v največ dveh obrokih, prvi je bil konec lanskega februarja, drugi konec letošnjega januarja. Zakon je bil sprejet zaradi odločitev delovnih in socialnih sodišč, iz katerih izhaja, da je država kršila 50. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor, tem odločitvam je kot najvišja instanca v delovnih sporih pritrdilo Vrhovno sodišče. Za zakon, ki torej popravlja napako države pri plačni reformi, je glasovalo 51 poslancev, nihče ni bil proti.
Zakon je postregel z lepim sprenevedanjem: poplačilo odprave tretje četrtine nesorazmerij lahko zavodi opravijo kadarkoli v vmesnem obdobju do skrajnih rokov, če imajo za to razpoložljiva sredstva, vendar zakonodajalec ni predvidel možnosti, da razpoložljivih sredstev morda tudi ne bo, vlada pa je ugotovila, da morajo tako neposredni kot posredni proračunski uporabniki potrebna finančna sredstva za ta namen zagotoviti sami, če jih nimajo, pa naj resornemu ministrstvu oddajo vlogo za povračilo.
Ko je potekel rok, ko so morali javni uslužbenci od zavezancev za izplačilo dobiti drugi obrok poračuna tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, so nekateri javni zavodi, da bi ne kršili zakona, sredstava izplačali, potem pa resorno ministrstvo tožili za sredstva, ki bi jim jih moralo izplačati. V javnih zavodih v kulturnem sektorju (tistih, ki jim sredstva za plače zagotavlja ministrstvo za kulturo, je 64, dve javni agenciji in javni sklad s področja kulture) je šlo malce drugače, gledališče, na primer, ima v primerjavi s šolo možnost denar zaslužiti in ima torej lastne vire in ravno iz teh lastnih, neproračunskih sredstev bi se lahko poplačalo tisto, kar se zaposlenim uslužbencem dolguje.
Krivično? Seveda, tisti, ki so denar zaslužili, so plačali iz svoje malhe (država je ob tem namignila na prerazporeditve in prihranke), tisti, ki ga niso imeli, so ga – kakor se spodobi – dobili od ustanovitelja. Skupna vsota, ki je tako rekoč iz neba obremenila zavoda, je nekaj nad štirimi milijoni evrov.
Ravnateljica enega od javnih zavodov je bila pred časom o prvem načinu več kot jasna: »Ustanovitelj oziroma financer sta odgovorna za delovanje javnih zavodov in za zagotavljanje kritja stroškov dela. Plačna nesorazmerja spadajo na področje stroškov dela.« In res so bili lani uporabniki proračuna, ki niso imeli dovolj denarja za izplačilo prvega in drugega obroka za poplačilo plačnih nesorazmerij, obveščeni, da jim bo zagotovljena pomoč ustanoviteljev.
Za tiste, ki niso razpolagali z zadostnimi likvidnostnimi sredstvi, se je dodatni denar našel, v začetku lanskega leta so dobili povečano izplačilo rednih sredstev za plače zaposlenih, skoraj devetsto tisoč evrov so pozneje za ta namen prinesli rebalans proračuna in prerazporeditev neporabljenih sredstev. A vsem zavodom se ni pisalo tako lepo.
Lanskega decembra smo poročali, da so »elitni skupini«, ki se ni postavila v vrsto za sredstva (in je potrebni denar torej vzela iz svojih zasluženih neproračunskih sredstev), SNG Opera in balet Ljubljana, Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodna galerija, Moderna galerija, Narodni muzej, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej in Muzej novejše zgodovine Slovenije.
