Tiskane izdaje
Sikstinska kapela, prizorišče veličastne umetnosti Michelangela in drugih velemojstrov zahodne umetnosti, vsem znana tudi kot točka vsakokratnega konklava ob izboru novega imena na seznamu naslednikov sv. Petra, ki ga naposled prekine zimzeleni obred izpusta belega dima z dimnika vrh nje, je dostopna vsakomur, ki ob blagajni Vatikanskih muzejev poravna vstopnino 16 evrov.
Ogled je vreden vsakega centa, saj gre za eno največjih mojstrovin zahodne umetnosti vseh časov, v muzeju pa so tudi poskrbeli, da te kažipoti po tamkajšnjih dvoranah do Sikstinske kapele pripeljejo šele, ko si dejansko ogledaš skoraj celoten muzej. Bližnjice ni ali ostaja skrita, v Vatikanu pa so se nedavno odločili, da bodo število letnih obiskovalcev kapele omejili na »le« šest milijonov ali na 2000 obiskovalcev naenkrat. V njej pač nikoli nisi osamljen.
Kakorkoli, minulo soboto se je v njej za peščico izbrancev, oddaljenih od omenjenih milijonov obiskovalcev, zgodilo nekaj, kar ima veliko bolj kot z belim dimom opraviti z visokooktanskimi avtomobilskimi izpuhi. V Vatikanu so se namreč prvič v znani zgodovini od poznega 15. stoletja, ko je dal papež Sikst IV. kapelo zgraditi v današnji obliki, odločili za njeno oddajo v komercialen namen.
Porschejev gala koncert pod Michelangelovimi freskami
Oddali so jo avtomobilskemu koncernu Porsche, ki je minulo soboto v njej 38 članom svojega Porsche Travel Cluba omogočil prisostvovanje koncertu – nič manj kot zbora znamenite akademije Sante Cecilie, ki je nastopil s Petite messe solennelle Gioacchina Rossinija –, temu pa je sledila še gala večerja v Vatikanskih muzejih, sredi tamkajšnjih mojstrovin.
Dogodek je predstavljal vrhunec v večdnevnem programu potepanja članov po Italiji, koliko so Vatikanu odšteli zanj, pa je kajpak ostalo poslovna skrivnost.
A so komercialen najem predstavili v humanitarnem kontekstu. Znano je, da je moral vsak udeleženec Porschejevega potepa odšteti slabih 5000 evrov (od 4590 do 4990, če smo natančni), kar skupno prinese nekaj manj kot 200.000 evrov, v Vatikanu pa so izjavili, da bodo sredstva, pridobljena na tak način, preusmerili v karitativne namene in bodo tako prišla do bolnih in revnih.
Lepo, še lepše bi bilo, če bi se vplivni petičneži za morebitne donacije odločali kar mimo ekskluzivnega blišča ali pa bi za odpravo pomanjkanja pomislili na kako sistemsko rešitev ...
Papež Frančišek, ki se je v času koncerta ukvarjal s sinodo o družini in beatifikacijo Pavla VI., tako da ga na njem ni bilo, je sicer izrazil prepričanje, da »morajo biti vatikanski zakladi uporabljeni za dobra dela«.
