Tiskane izdaje
Medtem ko tragična statistika žrtev in ranjenih v katastrofalnem potresu v osrednji Italiji še narašča, mediji vzporedno že poročajo tudi o izjemnih posledicah na kulturno dediščino.
Po doslej objavljenih podatkih so na italijanskem ministrstvu za kulturno dediščino na ožjem območju okoli epicentra v regijah Lazio, Marche, Abruzzo in Umbrija evidentirali že 293 porušenih ali poškodovanih spomenikov, seznam pa še ni dokončen in bo zajel tudi veliko širše območje, saj so razpoke po potresu ugotovili, denimo, tudi v Karakalovih termah v več kot sto kilometrov oddaljenem Rimu.
Tako kot pri človeških tragedijah je tudi na področju uničene kulturne dediščine v ospredju nesrečno mestece Amatrice – pred potresom z okoli 2650 prebivalci –, ki je lani prodrlo celo v italijansko zvezo I borghi più belli d'Italia, skupino 257 najlepših manjših krajev Italije, sedaj pa ga je tri četrtine porušenega. Pred potresom je kraj veljal za mesto stoterih cerkva, besedna zveza Le cento chiese je bila del turistične strategije.
Zamrznjen čas na mestnem stolpu
Javna ura na mestnem stolpu v mestecu še vedno kaže tragični čas začetka potresa ob 15.36 uri. Potres je uro zaustavil, stolp iz 16. stoletja pa se ni vdal in še stoji. Veliko manj sreče je imela srednjeveška gotska cerkev S. Agostino iz 14. stoletja, s katere se je zrušil vrh fasade, bojijo se tudi za freske iz istega časa v njej.
Izpostavljajo tudi poškodbe v Mestnem muzeju in baziliki sv. Frančiška, v drugih krajih pa cerkev S. Croce v mestecu Arquata del Tronto v regiji Marche, Eremo della Madonna v kraju Stella a Poggiodomo blizu Perugie in celo katedralo v Urbinu, na fasadi katere so na opekah zaznali razpoke. To katedralo so restavrirali že po potresu leta 1997, ko so z nje padle celo skulpture. Poškodovan je tudi samostan sv. Klare v Camerinu.
Poškodbe v strukturi so že ugotovili tudi v baziliki iz 12. stoletja v kraju Norcia, rojstnem kraju znamenitega Benedikta iz Nursije, opata iz 5. in 6. stoletja, ki velja za očeta benediktinskega reda in s tem najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi. Red je ustanovil leta 529, baziliko pa naj bi po izročilu zgradili na temeljih njegovega doma.
Italijanska vlada se je na področju kulturne dediščine odzvala hitro, tudi na simbolni ravni. K zbiranju sredstev za obnovo se bodo namreč lahko to nedeljo, 28. avgusta, odločili tudi ljubitelji kulturne dediščine drugod po Italiji, in sicer z obiskom nacionalnih muzejev. Kot je napovedal kulturni minister Dario Franceschini, bodo prihodke vseh državnih muzejev ta dan preusmerili v obnovo izgubljenih ali poškodovanih spomenikov.
