Tiskane izdaje
Cerknica – Jutri bodo v Kulturnem domu Cerknica predstavili slovenski prevod monografije Franca Antona pl. Steinberga (1684 - 1765) Temeljito poročilo o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru in tako širši javnosti razkrili, zakaj sta raziskovanje in knjiga tega slovenskega kartografa, politehnika in slikarja, umrlega pred 250 leti, za slovensko znanstveno in umetniško zgodovino tako pomembna.
"Steinbergova razlaga presihanja je bila najbolj podrobna in obsežna še tja v 20. stoletje, Steinberg pa je bil po krivici pozabljen, sam bi dodal še prezrt, čemur so deloma s svojimi mnenji o Steinbergovi razlagi botrovali kasnejši raziskovalci Balthasar Hacquet in Tobija Gruber. Če Steinbergovo razlago dogajanja na Cerkniškem polju "prevedemo" v sodobni strokovni jezik, vidimo, da je bilo njegovo gledanje v bistvu pravilno, seveda skladno s tedanjim poznavanjem hidrologije in krasa," Steinbergovo delo ocenjuje akademik dr. Andrej Kranjc.
Klasični kras, ki je uvrščen tudi na poskusni seznam svetovne dediščine pri Unescu, je "klasični" prav zato, ker so na območju slovenskega krasa med Ljubljano in Tržaškim zalivom prvič v zgodovini preučevali kras, Steinbergovo raziskovanje pa je nedeljivi del tega. Knjiga, v katero je strnil svoja spoznanja, je izšla v Ljubljani leta 1758, kasneje v Gradcu in francoski natis izvlečka v Bruslju, velja pa za eno najpomembnejših znanstvenih in umetniških del iz 18. stoletja na slovenskih tleh. Za razliko od svojega predhodnika Valvasorja, ki je na Cerkniško polje občasno prihajal, je Steinberg tu živel in dogajanja na jezeru spremljal večino svojih mladostnih in poznejših let. "Ker je sodeloval pri graditvi cest, v idrijskem rudniku ni imel časa za dokončanje knjige, vendar se je je ponovno lotil v svojih sedemdesetih letih, ko je bil že v pokoju. V knjigi zanimivo opisuje, kako mu je bilo, staremu, velikemu in močnejše postave, naporno potikati se po tamkajšnjih luknjah in opazovati spremembe na jezeru. Pri njem najdemo številne zanimivosti, ki jih v opisi drugih ne najdemo," pojasnjuje prevajalec Primož Debenjak.
Naj vas ne moti lesen sodček namesto laboratorijske posode
Knjiga, ki brez uvoda, vsebuje 235 strani, vsebuje tudi 34 bakrorezov. "Ilustracije poizkusov kažejo pravi hidravlični laboratorij takratnih časov. Naj ne moti, da so laboratorijske posode leseni sodčki in vedra, namesto gorilnikov in digestorija pa krušna peč, vezna posoda, steklena buča, vrč, lij, rešeto, osredotočiti se moramo na vsebino poizkusov," opozarja dr. Kranjc.
Pobudo za izdajo prevoda knjige, ki ga je pripravila Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, je dala direktorica knjižnice Marija Hribar že leta 2009, ko je knjižnica za svoj bogati domoznanski oddelek s pomočjo občine Cerknica pridobila originalno Steinbergovo delo. Tudi pri tej izdaji so sodelovala občina, pa tudi ministrstvo za kulturo in lokalni podporniki. Knjigo je uredil Tomaž Čeč, prevedel pa, kot smo že zapisali, Primož Debenjak. "Delo je izšlo v 18. stoletju v takratni, starinski nemščini, za prevajanje pa so bili najtežji Steinbergovi opisi pretakanja voda. Ti tehnični opisi težko razumljivi sami po sebi, še težje pa je bilo tedanje tehniško izrazje prevajati, kaj dosti niso pomagale niti ilustracije," o svojem delu pravi Debenjak.
