Presenečenje: Podelitev Valvasorjevih nagrad brez velikega nagrajenca

Muzejske nagrade za življenjsko delo niso podelili, saj komisija zanjo ni prejela nobenega predloga.

Objavljeno
15. maj 2017 16.27
press*Valvasor
V. U., STA
V. U., STA
V Narodni galeriji so danes podelili Valvasorjeve nagrade in priznanja za leto 2016, niso pa podelili nagrade za življenjsko delo, saj komisija zanjo ni prejela nobenega predloga. Z Valvasorjevimi nagradami za enkratne dosežke so bili ovenčani sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Jožef Matijevič ter Damjana Fortunat Černilogar.

Predsednik komisije za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom Darko Knez je pojasnil, da Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2016 tokrat niso podelili, ker na razpis niso prejeli nobenega predloga za nagrajenca.

Ker pa je po Knezovih besedah v muzejskih krogih »nedvomno nekaj oseb, ki bi si takšno nagrado zaslužili, bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti o možnosti, da bi komisija to prestižno strokovno odličje lahko podelila ne glede na okoliščine, kakršne so se zgodile letos«. Lani je bila za življenjsko delo nagrajena muzejska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Celje Darja Pirkmajer.

Enkratni dosežek: Naše malo veliko morje

Sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije so Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke prejeli za razstavo Naše malo veliko morje. Komisija je v utemeljitvi zapisala, da postavitev s sodobnimi muzejskimi tehnikami »spodbuja spoznavanje slovenskega morja, dviguje zavest o njegovem pomenu in lepoti ter opozarja javnost, naj ceni in varuje ta pomembni ekosistem«.

Dolgoletni kustos in muzejski svetovalec umetnostnozgodovinske zbirke Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič je nagrado za enkratni dosežek prejel za likovno razstavo Vladimir Lamut 100 let. Na postavitvi je bil ob stoletnici slikarjevega rojstva pregledno predstavljen Lamutov opus, Matijevič pa je zanjo pripravil tudi študijski katalog.

Ob stoletnici spominske cerkve v Javorci so v Tolminskem muzeju pripravili razstavo, ki je predstavila izjemno zgodbo kulturnega spomenika, zgrajenega leta 1916 na robu soškega bojišča. Z Valvasorjevo nagrado ovenčana avtorica postavitve Damjana Fortunat Černilogar »se je dotaknila sodobnega nemirnega časa in obiskovalca nagovorila, da se je zavedel, da mir ni samoumeven, kar je bilo tudi osrednje sporočilo razstave«.

Priznanja in Valvasorjev nagelj

Častno Valvasorjevo priznanje so prejeli arheolog Ivan Žižek s strokovnimi sodelavci Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož za digitalizacijo arheološkega gradiva, Zavod Krasen Kras oziroma njegov direktor Goran Živec za vlaganje v kulturno dediščino, Joži Vovk za projekt celostne vsebinske in programske prenove gradu Bogenšperk, sodelavci Arnesa za projekt IR optika ter Gornjesavski muzej Jesenice in ekipa Enigmarium za pot doživetij Pobeg v bivak.

Podelili so še Valvasorjev nagelj, ki so ga prejeli direktorica Belokranjskega muzeja Metlika Andreja Brancelj Bednaršek s sodelavci ter arhitekt Jurij Kocuvan za razstavni projekt Beti/60 let spominov.

Člani Komisije za Valvasorjeva odličja so sicer že pred letom predstavili predloge za posodobitev in dopolnitev pravilnika o podeljevanju nagrad, priznanj in diplom za posebne dosežke v muzejstvu, saj so ugotovili, da je treba tudi to področje čim bolj prilagajati hitremu razvoju družbe, je v predgovoru k publikaciji, ki je izšla ob podelitvi, spomnil predsednik Slovenskega muzejskega društva Flavio Bonin. Letos aktualni komisiji poteka mandat, Bonin pa ji je čestital za »odlično opravljeno strokovno delo v zadnjih štirih letih«.