Prešernove nagrade 2015 po stari zakonodaji, a brez zapletov

Izbor letošnjih nagrajencev je že opravljen, obelodanjen pa bo 7. februarja.

Objavljeno
15. januar 2015 13.14
Valentina Plahuta Simčič, kultura
Valentina Plahuta Simčič, kultura

Ljubljana – Še slabi trije tedni nas ločijo od podelitve osrednjih nacionalnih nagrad za dosežke v umetnosti in kulturi – Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Upravni odbor je nagrajence že izbral, a je zavezan molčečnosti. Uradna obelodanitev nagrajencev bo tako na dan pred kulturnim praznikom, se pravi 7. februarja.

Naj spomnimo, da je lanskoletni izbor nagrajencev doživel škandal, saj je upravni odbor (UO) Prešernovega sklada mimo komisij odločil, da »malo« Prešernovo nagrado dobi Jože Možina za dokumentarni filmski portret z naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj.

Ob tem sta v znak protesta odstopila član UO Slavko Hren in komisija za scenske umetnosti, razvnele pa so se tudi polemike v javnosti, kakšno je razmerje med strokovnimi komisijami in UO pri določanju nagrajencev. Izkazalo se je, da je zakonodaja v tej točki nekoliko ohlapna. Vsled lanskoletnega dogajanja je na mestu vprašanje, kako je potekala procedura izbire letošnjih nagrajencev.

Sprememba zakonodaje

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj je povedal, da so sicer pripravili spremembe zakonodaje, ki določa podeljevanje Prešernovih nagrad, a ker je bil državni zbor, ki sprejema tovrstne spremembe, razpuščen, jim jih ni uspelo pravočasno spraviti skozi proceduro, tako da bi lahko veljale za leto 2015. Jih pa bodo posredovali v nov državni zbor takoj po letošnji podelitvi.

Sprememba, ki jo predlagajo, zadeva dva člena zakona, in sicer tako, da je razmerje med nalogami in pristojnostmi strokovnih komisij in UO povsem jasno in nedvoumno definirano. Poleg tega so predlagali, da se na seznam kulturnih področij, ki so lahko deležna nagrad, doda še nekaj takih, ki niso bila doslej navedena, na primer unikatno in industrijsko oblikovanje, sodobni ples, filmsko kamero itd.

Bogataj meni tudi, da bo treba pred vložitvijo sprememb pravilnika in statuta v državni zbor narediti še kakšno manjšo spremembo, zlasti pri sestavi komisij. O tem bodo razpravljali in odločali na prvi redni seji UO takoj po podelitvi nagrad.

Izbor nagrajencev za leto 2015 je tako potekal po starem statutu in pravilniku, a zelo tekoče in brez kakršnihkoli zapletov. Ob tem je Janez Bogataj poudaril, da je UO dosledno upošteval mnenja strokovnih komisij. Po njegovih besedah se je verjetno prvič zgodilo, da so komisije podale strokovna mnenja o vseh predlaganih kandidatih. UO je soglasno potrdil nagrajence, ki so jih predlagale strokovne komisije za posamezna umetnostna področja, svojih predlogov to pot ni imel.

Ministrstvo ne daje informacij

Na ministrstvu za kulturo nam o načrtovanih spremembah zakonodaje niso povedali nič, zapisali so le, da postopek spremembe statuta in zakona lahko predlaga ministrstvo, če bo presodilo, da so utemeljene oziroma nujne. Tudi o scenariju slavnostne podelitve Prešernovih nagrad, režiserju in ostalih podrobnostih na ministrstvu ne dajejo informacij, ker očitno stvari še niso dorečene, Janez Bogataj pa nam je sporočil le, da je režiser prireditve Matej Filipčič in da bo več o sami proslavi jasno po 20. januarju, se pravi po pripravljalnem sestanku v Cankarjevem domu.

Matej Filipčič, ki je Prešernovo proslavo režiral že lani, nam je povedal, da ker tako vsebinski kot pravnoformalni dogovori glede nastopajočih še potekajo, s konkretnimi imeni še ne razpolaga, kar zadeva vsebino, pa bo glavni poudarek na predstavitvi prejemnikov nagrad in njihovem ustvarjanju.