Po Bogatajevih besedah bo potrebno določiti, kakšne bodo sankcije za kršitelje embarga na imena nagrajencev, a to ni naloga upravnega odbora. Sam meni, da imajo mediji po podelitvi nagrad dovolj časa, da pripravijo pogovore z nagrajenci ter da je dobro, da se vse skupaj ne zaključi že s podelitvijo nagrad, ampak se o tem v javnosti govori dlje časa.
Zakona o Prešernovi nagradi po Bogatajevih besedah ni potrebno spreminjati, saj daje le načelen okvir, medtem ko podrobnosti ureja statut. Poleg tega je procedura pri spreminjanju statuta, ki ga mora sicer potrditi državni zbor, veliko bolj enostavna.
Med drugim nameravajo v statut zapisati, da je del proslave tudi druženje po koncu prireditve. V vsesplošnem stanju, ki vlada v Sloveniji in ko država na vseh koncih in krajih grozi, kaj vse bo ukinila, je to po Bogatajevih besedah ena redkih priložnosti za sproščeno druženje, ki je pospremljeno z manjšo pogostitvijo.
V statut bodo na mestu, kjer je zapisano, katere umetnosti in dejavnosti se uvrščajo v štiri temeljna področja kulture, ki jih sestavljajo likovna umetnost, literatura, scenske umetnosti in glasba, med drugim dodali video, kostumografijo, scenografijo, grafično industrijsko in unikatno oblikovanje.
Člani upravnega odbora tudi menijo, da bi lahko v prihodnje izvedbo prireditve zaupali ne le posameznim režiserjem, ki nato povabijo izvajalce, ampak tudi javnim zavodom s področja kulture.
Pri strokovnih komisijah so po Bogatajevih besedah pri dveh dodali nove člane.