Tiskane izdaje
Upravni odbor (UO) Prešernovega sklada je na zadnji seji obravnaval, napisal in napovedal nekatere spremembe v statutu Prešernovega sklada.
Rdečo nit bi lahko strnili s tremi formulacijami: embargo na objavo nagrajencev, druženje ob koncu prireditve in nova umetniška področja, ki jih narekuje čas. Kaj pravzaprav to pomeni za prešernovanje in najvišja državna priznanja v umetnosti, smo vprašali predsednika UO Prešernovega sklada dr. Janeza Bogataja.
Reciva kaj o embargu, to je prepovedi objave nagrajencev pred Prešernovo proslavo. Kje natanko je zapisan?
Da so nagrajenci skrivnost do podelitve, je tradicija dosedanjih odborov, ki ni bila zapisana. Zato bomo vnesli določilo med dopolnitve statuta Prešernovega sklada.
Slišati je, kot da je to ključna točka Prešernovih nagrad.
Na upravnem odboru smo imeli razpravo, ne posebej dolgo, v kateri je bilo sprejeto stališče, da ohranimo embargo, ker ima neko draž in drži napetost do podelitve. Mediji lahko o nagrajencih pišejo pozneje, ko Prešernov glas že potihne. Še bolje bi bilo, da bi pisali dalj časa in s tem namenili primerno pozornost vrhunskim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Praznik se namreč ne konča s podelitvijo nagrad.
Poglejva primer tiskanega medija, kar je tudi razlog za Delovo hitenje z objavo: če je embargo do 7. februarja zvečer in je 8. praznik, lahko o nagradah poroča šele 9. februarja. Kulturni praznik torej za našega bralca mine brez glavnih junakov.
Vrsta dogodkov še poteka in nič ni prepozno.
Toda bralci se dan po prazniku ne zanimajo več za to, kar so dva dni gledali na televizijah, portalih, slišali iz radijskih sprejemnikov.
Osebno in tudi sicer cenim vse, kar je zapisano. Tudi pregovor pravi, da pisana beseda ostane. Menim, da načinov poročanja na televizijah, portalih in prek radijskih valov zares ne kaže primerjati z zapisi v tiskanih medijih, ki so lahko veliko bolj analitični in ne le suhoparno poročevalski.
Napovedali ste celo sankcije za kršitelje embarga, a mediji se do imen dokopljemo sami in tako v resnici ne kršimo embarga.
Vem, da dobite imena nagrajencev po drugih poteh ... Prihodnje leto bomo temeljito poskrbeli, da se bodo vsi držali embarga, tako nagrajenci kot člani strokovnih komisij. Do zdaj smo morda premalo opozarjali na to določilo. Tudi mi v upravnem odboru smo seveda na prvem mestu! Je pa res, da nismo tisti, ki bomo izvajali sankcije.
Kdo pa jih bo? In predvsem, kako?
Na to vprašanje ne vem odgovora, saj presega moje poznavanje. Vsekakor se bom o tem pozanimal na ministrstvu za kulturo.
Na zadnji seji ste poudarili, da je del proslave tudi druženje po koncu prireditve – je v tem kaj novega?
Najprej si želimo premakniti sprejem nagrajencev iz ure pred proslavo v čas po njej. Bilo je preveč hektično in na hitro. Čas po proslavi bo čas za druženje, čestitke, tudi fotografiranje, izjave novinarjem. Glede pogostitve pa ... v teh časih, ko se na dolgo govori o varčevanju in rezanju izdatkov, je treba razumeti, da je druženje pomembna sestavina praznika. To niso pojedine, pač pa sproščen pogovor o vsakdanjostih in prazničnostih. Če kateri praznik to potrebuje, je to kulturni praznik.
Letos je v Cankarjevem domu po proslavi vladalo zares odlično vzdušje s sproščenimi pogovori. Pokazalo se je, da še kako potrebujemo take dogodke, na katerih spet pokažemo tiste lastnosti, ki so nam bile tako blizu na primer ob osamosvojitvi in še nekaterih drugih 'zdravih' dejanjih. Država to mora omogočiti, saj je vse skupaj vredno nekaj opek na šoštanjskem dimniku. Dve leti zapored nas je gostila skupina Gostilna Slovenija, a to je bila pač dobra gesta, ne pa sistem za desetletja.
Štiri temeljna umetnostna področja – likovna umetnost, literatura, scenske umetnosti in glasba – bodo dobila nova: video, kostumografijo, scenografijo, industrijsko, grafično in unikatno oblikovanje.
Štiri temeljna področja ostajajo, znotraj teh pa bomo navedli tudi tista, ki do zdaj niso bila navedena. Kulturna ustvarjalnost je dinamičen pojav in slabo bi bilo, če ne bi sledili novostim, saj tudi na teh področjih v Sloveniji dosegamo vrhunske rezultate.
Ste razpravljali tudi o številu nagrad?
Razpravljali smo o samo eni veliki nagradi za življenjsko delo, na koncu pa smo se zedinili, da bomo ministrstvu predlagali razširitev skladovih nagrad do števila osem. To je povezano z gornjo ugotovitvijo in razširitvijo seznama kulturnih področij. Seveda nam statut omogoča, da ne podelimo vseh predvidenih nagrad, če bi presodili, da kulturniška bera v zadnjih dveh letih tega ne upravičuje.
Prešernovanje se torej ne bo bistveno zatreslo ...
Lani smo pripravili dva člena, v katerih bo eksplicitno navedeno razmerje med upravnim odborom in strokovnimi komisijami. Se pravi, da bodo spoštovane odločitve strokovnih komisij. Obstoječe besedilo se je namreč dalo razumeti vsaj na dva načina, zdaj pa je vse zapisano tako, da je jasno razmerje odločanja strokovnih komisij in upravnega odbora. Zdaj bodo šli vsi naši predlogi v državni zbor, kaj bo pa tam, bomo videli kmalu.
Glede na vaše vprašanje o 'tresenju' Prešernovih nagrad pa še tole: v letošnjem govoru sem poudaril, da bomo prihodnje leto praznovali že sedemdesetletnico podeljevanja Prešernovih nagrad. V tem obdobju smo doživeli marsikaj, med drugim tudi občasna nerganja glede morebitne ukinitve nagrad ali ne vem kakšne njihove spremembe. Ali moramo v Sloveniji res vse stvari vedno sesuvati in ne znamo več ustvarjati ter delovati na dolgi rok? Glede tega se od naših prednikov zares nismo nič naučili.
