Tiskane izdaje
Katerina Peristeri, vodja arheoloških izkopavanj na obrobju antičnega Amfipolisa, kjer so arheologi odkrili doslej največjo grobnico antične Grčije, ki je sprožila niz ugibanj, komu bi lahko pripadala, je razkrila nova odkritja tamkajšnjih arheologov. Novosti je povzel spletni Artnet.
»Domnevamo, da gre za pogrebno svetišče, namenjeno čaščenju Hefajstiona, a še ne vemo, ali je v njem tudi pokopan,« je izjavila in s tem ovrgla ugibanja, ali bi lahko grobnica, za katero so odkrili, da je nastala v času Aleksandra Velikega, predstavljala grobnico njegove žene, baktrijske princese Roksane (to so skupaj z njenim sinom, Aleksandrovim dedičem, okoli leta 310 pr. n. š. umorili prav v Amfipolisu), ali matere Olimpije (umorjene že nekaj let pred tem).
Čeprav se vsi z njimi ne strinjajo, so zdaj arheologi v Amfipolisu prepričani, da gre za posmrtni spomenik Hefajstionu, vodilnemu generalu, desni roki ter po nekaterih domnevah tudi ljubimcu Aleksanda Velikega, ki se je rodil leta 356 pr. n. š., umrl pa leta 324 pr. n. š. v starosti 32 let, le osem mesecev pred Aleksandrom. Skupaj sta odraščala, Aleksander pa je svojim umrlim tovarišem spomenike postavljal po celotnem imperiju.
Peristerijeva meni, da spada nastanek grobnice, v kateri so naleteli na napise s Hefajstionovim monogramom, v zadnjo četrtino 4. stoletja pr. n. š., v njej pa so za zdaj ob dobro ohranjenih kariatidah in mozaikih ter kovancih iz časa Aleksandra Velikega našli še ostanke trupel starejše ženske, dveh moških, novorojenčka in več živali.
