Prostorsko načrtovanje skozi čas

Urbanizem: Na gradu Štanjel razstava ob šestdesetletnici delovanja Urbanističnega društva Slovenije.

tor, 05.12.2017, 15:00

Fabianijeve nagrade

Letos jo je prejel projekt Nordijski center Planica, Fabianijevo priznanje je pripadlo Urbanističnemu terminološkemu slovarju, ki je delo Urbanističnega inštituta RS v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Fabianijevo študentsko priznanje pa je prejelo delo Vlaste Damjanovič Oblikovanje obvodnega prostora Gradaščice.

Začetki organizacije urbanizma­ po drugi svetovni vojni pri nas segajo v petdeseta leta. Na ­prvem posvetu arhitektov urbanistov FLR Jugoslavije leta 1950 v Dubrovniku je imel Edo Ravnikar referat o problemih arhitekture in urbanizma v LR Sloveniji, predvsem o urbanističnem planiranju in projektiranju naših mest. Zagovarjal je upoštevanje obstoječe decentralizacije v nasprotju z ­gradnjo velikih novih mest.

Na posvetu so predlagali, da bi regionalno planiranje postavili­ kot del prostorskega planiranja vsake republike glede na specifične pogoje. Čez pet let, na zveznem posvetu arhitektov 1955 v Sarajevu, je bil tudi ustanovni kongres Zveze urbanistov Jugoslavije. Ugotovljeno je bilo, da je treba nujno organizirati urbanistične službe v republikah in občinah. Poleg tega so opredelili usmeritve delovanja in pravila za ustanavljanje ­republiških društev.

Tako je bilo ustanovljeno Urbanistično društvo Slovenije (UDS). V prvem upravnem odboru so bili Miroslav Saje (predsednik), Saša Sedlar (podpredsednik), Vera Kokole in drugi. Med letoma 1960 in 1972 je društvo med drugim izdajalo revijo Bilten.

Tretji kongres Zveze urbanističnih društev Jugoslavije je bil leta 1963 na Bledu. Za predsednika je bil izvoljen Saša Sedlar. To je bilo leto katastrofalnega potresa v Skopju, zato se je slovensko društvo aktivno vključilo v popotresno sanacijo Skopja z urbanistično dokumentacijo in projektantskimi timi. Sodelovalo je tudi pri številnih drugih zveznih in republiških akcijah ter na mednarodnih kongresih, leta 1973 na svetovnem kongresu v Københavnu, na katerem so se osredotočili na prostorsko planiranje. Leta 1974 je UDS začel izdajati revijo Prostor, ki je občasno izhajala naslednjih deset let.

Veliki Kraševec

Društvo je kot prelomen dogodek organiziralo prvo Sedlarjevo srečanje urbanistov, ki je bilo leta 1978 v Ljubljani. Organizirano je bilo v spomin na Saša Sedlarja, ki je umrl leta 1975. Saša Sedlar je bil pomemben arhitekt urbanist ter univerzitetni profesor. Vseskozi je bil aktiven pri organiziranju urbanizma na jugoslovanski in slovenski ravni ter pri pripravah na vzgojo in študijski program urbanističnih kadrov. Društvo je zato z njegovim imenom poimenovalo svoja redna srečanja. Na njih je bila obravnavana aktualna tematika o urbanističnem in prostorskem planiranju v Sloveniji, novih zakonih o urejanju prostora, viziji razvoja, urbani regeneraciji itd.

Leta 1981 se je UDS preimenoval v ZDUS – Zveza društev urbanistov Slovenije, ker je bilo že organiziranih več društev po regijah. V zadnjem obdobju, od leta 1998, pa nosi ime DUPPS – Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. S tem nazivom so hoteli poudariti interdisciplinarnost, da pri načrtovanju prostora poleg arhitektov in urbanistov deluje tudi več drugih strokovnjakov: krajinski arhitekti, prometniki, geodeti, geografi, sociologi in drugi, ki se lahko vključijo v delovanje društva. V času DUPPS so bili predsedniki: do leta 2010 Miran Gajšek, nato Peter Bassin, Boštjan Cotič, od leta 2014 pa sedanja predsednica Liljana Jankovič Grobelšek.

Naslednji pomemben datum za društvo je bilo leto 2000, ko se je včlanilo v evropski svet urbanistov ECTP-CEU (European Council of Spatial Planners – Conseil Européen des Urbanistes). To krovno združenje je bilo ustanovljeno leta 1985 in ima sedež v Bruslju. Združuje 24 planerskih združenj oziroma društev iz 22 evropskih držav in svojim članom nudi okvir za planersko prakso, obveščanje in izo­braževanje. Pripravlja konference, izdaja publikacije, organizira delavnice za mlade planerje, ki so se jih udeležili tudi člani DUPPS, in na dve leti razpisuje nagrade ECTP-CEU za dosežke v urbanističnem in regionalnem planiranju.

Prvič smo bili nominirani za nagrado leta 2002 v Parizu, ko je Mestna občina Maribor za urbanistično zasnovo mesta dobila posebno priznanje v Parizu, materiale je pripravil Uroš Lobnik. Sledile so nagrade – posebna priznanja: leta 2004 v Pragi za Urbanistični koncept razvoja za severni del ljubljanske regije (dobila sta jo Mojca Šašek Divjak in Evgen Čargo) in leta 2008 v Dublinu za Ciljne raziskave za pripravo novega prostorskega načrta MOL, izdelala jih je ekipa LUZ, vodja Ferdo Jordan.

Bistven premik se je zgodil leta 2005, ko smo prvič dobili lastno stanovsko Fabianijevo nagrado. Ustanovljena je bila leta 2005, ob 140. obletnici rojstva Maksa Fabianija, na pobudo DUPPS, Ustanove Maksa Fabianija in Občine Komen, skupaj z ministrstvom za okolje in prostor ter ministrstvom za kulturo. To je priznanje za največje dosežke pri načrtovanju in oblikovanju prostora za zadnji dve leti pri nas. Prva podelitev je bila naslednje leto, torej 2006., nato pa vsaki dve leti.

Nagrada se imenuje po velikem Kraševcu Maksu Fabianiju iz Kobdilja. Bil je arhitekt, urbanist, planer, tudi profesor in publicist. Deloval je v srednjeevropskem prostoru, na Dunaju, v Ljubljani, Trstu, Gorici in pri obnovi kraških naselij, porušenih po prvi svetovni vojni. Za to delo se je celo odrekel profesuri na Dunaju. Fabianijeva nagrada je hkrati nominacija za nagrado ECTP-CEU. Posebna Fabianijeva jubilejna mednarodna nagrada je bila organizirana leta 2015 za obdobje desetih let (ob 150. obletnici rojstva). Po udeležbi in odzivih je bila zelo uspešna. Poleg Štanjela so bila dela razstavljena tudi v Ljubljani, na Reki in v Karlovcu, ki je bil tematika enega od nagrajenih­ projektov.

Širina in raznovrstnost

Društvo organizira različne aktualne dogodke. Pred dvema letoma je potekala strokovna ekskurzija z ogledom Fabianijevih urbanističnih zasnov na Krasu in Goriškem. Naslednje leto je bila organizirana mednarodna urbanistična delavnica Creative Docklands na Reki. Pripravljenih je bilo več razstav in okroglih miz, kot je letos dobro obiskana Pogledi na prostorsko načrtovanje skozi čas na ljubljanskem magistratu. Poleg tega je letos potekalo že 28. Sedlarjevo srečanje. Ob srečanjih so redno izhajali zborniki, zadnja leta tudi kot del revije Urbani izziv (izdaja Urbanistični inštitut RS).

Mednarodno delovanje je povezano predvsem z evropskim svetom urbanistov ECTP-CEU, s katerim DUPPS redno sodeluje, se udeležuje skupščin, kongresov in konkurira za nagrade ECTP-CEU. Evropski svet pripravlja in redno dopolnjuje vodila za delo urbanistov in planerjev pod imenom Listina evropskega planiranja, zadnja izdaja je bila leta 2013. Ta podaja vizijo razvoja evropskih mest in regij v 21. stoletju.

V njej je poudarek na upoštevanju trajnostnega razvoja, ohranjanju kulturnega bogastva, raznolikosti evropskih mest in boljši povezanosti v številnih funkcionalnih omrežjih. Letos je svet ECTP pripravil mednarodni simpozij za izboljšanje prostorske učinkovitosti na urbanih območjih v belgijskem Leuvnu, kjer so podpisali listino za participativno demokracijo v planerskih procesih in pri urejanju mestnega prostora.

Več o društvenem delovanju v šestdesetih letih obstoja lahko izveste na razstavi na gradu Štanjel, ki bo odprta do sredine januarja prihodnje leto. Poleg te razstave je na ogled tudi razstava del letošnjih nominirancev in prejemnikov Fabianijeve nagrade, ki so kakovostna, inovativna in dokazujejo širino ter raznovrstnost delovanja slovenskih urbanistov in prostorskih planerjev, tako v načrtih in njihovih realizacijah kot v študijskih delih in publicistiki.

Prijavi sovražni govor