Prva slovenska zastava iz vesolja pristala v Italiji

Dragan Živadinov je zastavo, ki jo je v vesolje ponesel astronavt slovenskega rodu Ronald Šega, predal predstavnici Slovencev Tatjani Rojc.

Objavljeno
26. marec 2018 18.17
V. U., STA
V. U., STA

Prva slovenska zastava, ki jo je v začetku 90. let v vesolje ponesel astronavt slovenskega rodu Ronald Šega, je v hrambi pri slovenskih zamejcih v Italiji.

Potem ko slovenska vlada ni izkazala zanimanja za odkup in posledično podporo domači neodvisni umetnosti, jo je Dragan Živadinov predal predstavnici Slovencev v italijanskem senatu Tatjani Rojc.

Zakaj je do tega prišlo, sta danes spregovorila v Nabrežini pri Trstu, simbolno v kavarni Iga Grudna. Po senatorkinih besedah je Gruden pozabljen pričevalec 20. stoletja in avtor pesniške knjige vseh primorskih Slovencev, ki so bili zaprti v fašističnih taboriščih in »ki so verjeli v nekaj, kar je bilo višje od zgolj individualnega dobrega«.

Pot do slovenske senatorke

Kot je povedal Živadinov, so vladi, ki je trenutno v odstopu, ponudili odkup zastave za 960.000 evrov skupaj z drugimi memorabilijami, kot sta fotografija slovenskega Primorja, Trsta in dela Slovenije, posneta iz vesoljskega plovila 400 kilometrov nad Zemljo, in našitek ene najpomembnejših misij v vesolje, v kateri so se združili ruski in ameriški astronavti.

To je bilo v času, ko Republika Slovenija po njegovih navedbah še ni imela uradne zastave: »V tem smislu gre za pomemben artefakt, ne samo za zastavo kot simbol republike.« Ker vlada ob 8. februarju ni pokazala zanimanja za odkup, je zrasla odločitev, da jo umaknejo na varno in brez pomisleka se je po Živadinovih besedah za hrambo odločila Tatjana Rojc. Svoje mesto je tako našla na prostoru, kjer se »Slovenci zelo natančno zavedajo, kaj pomeni simbol republike«.

Kot je poudarila Tatjana Rojc, ki je bila v italijanski senat kot predstavnica Slovencev izvoljena nedavno, se je za gesto odločila iz prijateljstva do Živadinova, ki je »morda med vsemi najgloblje razumel, kaj zahteva od umetnosti prehod iz 20. v 21. stoletje, kaj pomeni spomin in kaj postspomin«.

Simbolna moč slovenske trobojnice ni nekaj abstraktnega

Nabrežina in okolica sta namreč prostor zgodovinske avantgarde, avtorjev, kot sta Srečko Kosovel in Avgust Černigoj, in sporočila umetnosti, ki je prej etično kot zgolj estetsko. Grudnova Nabrežina je torej kraj, kjer »se še vedno zbirajo, da gojijo svoj postspomin«. Po besedah senatorke je bil Gruden žrtev fašizma zaradi nečesa, kar je nosil v sebi: prepoznaval je svojo duhovno pripadnost narodu, čeprav je bil velik kozmopolit, enako kot so bili tudi Kosovel in tržaški konstruktivisti.

»Simbolna moč slovenske trobojnice torej ni nekaj abstraktnega. S tem postspominom se ukvarjamo, ko imamo v rokah nekaj simbolnega, kot je slovenska zastava. To bi moralo biti še bolj v zavesti nas vseh, odkar imamo svojo državo,« je poudarila Tatjana Rojc.

Ko je astronavt slovenskega rodu Šega ponesel slovensko zastavo v vesolje, se je po njenem mnenju začela kulturalizacija vesolja, pa tudi »zmaga tistega ponižanega naroda, ki se prepoznava v teh treh barvah in ki ga je fašizem imel za stenice brez narodnosti«. Kot je pripomnila, je umetnost svoboda, ta pa ni anarhično stanje duha, temveč potreba in pravica vsakega posameznika.

Ker so Slovenci v Italiji letos pred velikimi izzivi, saj so na sporedu deželne volitve, politična slika v Italiji in Evropi pa je po njeni oceni izrazito populistična in antievropska, potrebujejo »zavest, da stoji za njimi trdna slovenska država, ki ima za svojo temeljno politično zasnovo Prešerna in svojo kulturno zgodovino«.

Zastavo namerava varovati, dokler Živadinov kot njen lastnik – kot donacijo jo je sicer dobil v dar Zavod Delak – ne bo presodil, da lahko »ta dragocenost dobi svoj prostor v Sloveniji, kamor spada«.