Tiskane izdaje
Filozof Slavoj Žižek o globalizaciji in različnih kulturah: »Zame ni antirasizem v tem: jaz te moram res razumeti, razumeti moram tvoj način življenja. Antirasizem je v tem: jaz te ne razumem, ampak te sprejemam kot soseda.«
Slikar Silvester Plotajs Sicoe o primarnem v slikarstvu: »Mene to zabava, namreč ohranjanje otroka v sebi. Na slikah se hočem igrati.«
Prevajalec Matej Hriberšek o prevajanju iz mrtvega jezika: »Po mojih izkušnjah so tri strani na dan zgornji maksimum.«
Igralka Ljerka Belak o študiju vloge: »Če bi vsakdo s seboj na oder prinesel domače izkušnje, veste, koliko bi bilo morilk, cip, sovražnic, ljubimk … Na odru si igralec, doma si pa to, kar si.«
Skladatelj Vito Žuraj o interpretaciji sodobne glasbe: »Mi, skladatelji, bi bili brez interpretov izgubljeni – za razliko od denimo slikarja, ki za interpretacijo slike potrebuje galerijo, ne pa tudi predstavitvenega korpusa.«
Slikar Bogoslav Kalaš o tradicionalnem umetniku: »Umetnik tradicionalist izhaja iz prepričanja, da je podoba dobra in vredna upodabljanja, saj je odraz resničnega. Umetnik vse svoje znanje usmeri v nastanek umetniškega dela, ki je njegov končni cilj.«
Pesnik Miklavž Komelj o tem, kako je mogoče, da je njegova pesniška knjiga Noč je abstraktnejša kot n tako debela: »Ah, bolje, da je debela knjiga, kot da bi bil debel jaz …«
Pesnik Ciril Zlobec o starosti: »Ko se ti psihofiziološko življenje reducira na vsakdan, ki gre navzdol, je nujno zahajanje v preteklost, v spomine, v mladost, v polna leta, in z zanimanjem opažaš, da si v življenju hitel proti nekim ciljem, ambicijam in da si spotoma pozabljal na tisto, kar je bilo ob tebi, levo in desno.«
Pisatelj Boris Pahor ob 102. rojstnem dnevu, ko mu je čestitala tako rekoč vsa Slovenija: »Čestitka, to je slišati lepo. A če jaz pri svojih letih lahko rečem, da sem doživel slovensko državo, se moram bati, da bo razpadla, če bo tako razklana, kot je, in če ni opaziti enotnega čutenja, da jo moramo rešiti. Nobena čestitka tega ne more popraviti.«
Ko je Miha Turšič 30. septembra odstopil z mesta v. d. direktorja zavoda Ksevt in se odločil za gladovno stavko, je kulturnim oblastem sporočil: »Uničili ste vse, kar smo številni posamezniki vrsto let gradili!« Njegovo sporočilo 24. decembra, ko je dokončno obupal nad predsednikom vlade, ki mu je obljubil statusno in finančno odrešitev Ksevta: »Vsega je zdaj konec! Iz te kalvarije odhajam poražen in socialno ogrožen, zato se moram najprej posvetiti preživetju in svojim najbližjim, nato pa nazaj v umetnost, ker brez nje ne morem živeti!«
Bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov, avtor romana Fizika žalosti: »Kriza, v kateri smo, bi lahko bila drugačna, če bi gospodarski ministri in finančniki več brali. Bojim se, da ne berejo veliko. Čehov, Eliot in Dostojevski vedo več o naši krizi kot sodobni eksperti za ekonomijo.«
Zgodovinar Božo Repe o pisanju Kučanove biografije: »Imam pregled nad vsemi njegovimi srečanji in sestanki. Lahko bi vam na primer povedal, kdaj je med letoma 1986 in 2002 Kučan šel k zobozdravniku.«
Flamski pisatelj Stefan Hertmans, avtor romana o prvi svetovni vojni Vojna in terpentin: »Prva svetovna vojna se mi zdi moralno precej bolj kompleksna od druge, v kateri so bili dobro in zlo, krvnik in žrtev takoj vidni. Zdi se, kot da sta obe veliki vojni dve gori in je prva povsem zakrivala drugo.«
Skladatelj filmske glasbe Michel Legrand o izvirnosti: »Glasba mi je vse, ona je moja ljubimka, in od nekdaj sem hotel biti v njenem objemu skrajno izviren.«
Pisatelj Mate Dolenc o knjigi Mali princ z otoka, za katero je dobil le častni del nagrade desetnica, denarnega pa ne: »To je prekleta knjiga!«
Umetnostni zgodovinar Milček Komelj o svojem druženju v Klubu Nove revije: »Jože Snoj se je denimo z Janezom Trnovskim cele ure pričkal o bogu, Primož Simoniti je dirigiral, Dane Zajc je ves čas molčal – celo med svojim predavanjem s poti po Indiji – in s tem veliko povedal.«
Dirigent Zubin Mehta o spremembah: »Vse, kar je bilo v petdesetih in šestdesetih tehnično zelo zahtevno in za marsikateri orkester skorajda nedosegljivo, nove generacije igrajo brez težav. V tem smislu bi lahko rekel, da sem bil priča veliki evoluciji.«
Pisatelj Brane Senegačnik o slovenskem medijskem prostoru: »Antiamerikanizem, antievropejstvo, zasmehovanje demokracije in fantazijski slavospevi socialistični preteklosti so preglasni.«
Britanska pisateljica Paula Hawkins pred izidom romana Dekle na vlaku v slovenščini: »Mislim si, da si vsak lahko predstavlja ali pozna koga, ki se v hipu izgubi in se mu preprosto utrga, kot rečemo ... in se mu zgodi nekaj dramatičnega, če gre kaj narobe. Mislim, da je to zelo mogoče.«
Pisatelj Goran Vojnović o tem, ali je iskanje resnice o našem polpretekliku res odgovornost sinov in hčera: »Očetje so preveč obremenjeni, da bi lahko bili objektivni ali da bi se sploh soočili s tem. Generacija, ki je bila glavni akter vsega tega, težko izstopi s subjektivne pozicije svojih travm ter pogleda tudi nasprotno stran. Naslednja generacija ima izbiro: lahko se obnaša, kot da se je to ne tiče, ali se s tem sooči.«
Hrvaška filmska režiserka Tiha Gudac o Golem otoku: »Zločin je zločin, ne glede na to, kdo ga je storil in proti komu.«
Filmska producentka Dunja Klemenc o specifičnih težavah slovenskih producentov: »Denarja je povsod premalo. Vendar smo pri nas prišli do druge skrajnosti – delamo brez denarja. Kdo si upa danes podpisati, da bo naredil film za 200.000 evrov! To pomeni, da nihče ne bo plačan za svoje delo. Zakaj pa je mesar lahko plačan? Ker on dela? Mi pa ne?«
Islandski režiser Grímur Hákonarson, lanski dobitnik vodomca za film Ovna, o tem, ali so ovce na snemanju vedele, kaj morajo početi: »Seveda niso vedele, da snemamo film, in filma tudi nikoli niso videle, a včasih se mi je zdelo, da se zavedajo, kaj počnemo, dobile so celo nekakšno rutino.«
Filozof in urednik Filozofskega vestnika Peter Klepec o degradiranem položaju urednikovanja v Sloveniji: »Zdi se mi, da v zadnjem času prevladuje miselnost, da bo mogoče vse revije objaviti na spletu, splet pa itak objavi vse. Urednikov tu ne potrebujemo, tako kot naj bi bili politiki le še upravljavci, naj bi bili tudi uredniki le še nekakšni pospeševalci prejete pošte ali prevajanih del.«
Kustosinja v Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku Juliet Kinchin o prihodnosti muzejev: »Ni dovolj zbirati artefakte, treba je komunicirati na način, ki ga ljudje razumejo. Veliko truda vložimo v socialne medije, v internetno občinstvo. Z obema tipoma občinstva, torej s tistimi, ki k nam dostopajo prek digitalnih tehnologij, in onimi, ki nas obiščejo v živo, komuniciramo drugače.«
Delov poročevalec in novinar Boštjan Videmšek, avtor drame Rokova modrina: »Tekmovalni šport vsebuje vse elemente drame. Je drama sam po sebi.«
Teoretik in kustos Boris Groys o tem, kaj je ključna lastnost sodobne umetnosti in kaj njena družbena funkcija: »Sodobna umetnost zelo hitro za določen del populacije načne temo pogovora – kot za naju zdaj. Tega ne smemo zanemariti.«
Črnogorski glasbenik Rambo Amadeus o tistih, ki se imajo za umetnike: »Večinoma se delajo večje in pomembnejše od del, ki jih puščajo za sabo, tako da je bolj zdravo o sebi ne misliti tako pompozno, temveč pustiti času, da presodi, ali je tisto, kar delaš, šund, kič ali umetnost.«
Avstralski zgodovinar in raziskovalec Dean Vuletic o izboru za pesem Evrovizije: »Rad rečem, da so to največje evropske volitve.«
Predsednik UO Prešernovega sklada Janez Bogataj o tem, kaj novega se obeta najvišjim nagradam za umetnost: »Ali moramo v Sloveniji res vse stvari vedno sesuvati in ne znamo več ustvarjati ter delovati na dolgi rok? Glede tega se od naših prednikov zares nismo nič naučili.«
Andrej Toporišič o očetovi najljubši knjigi: »Vse življenje je bral svojo slovnico.«
Direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič o slovenskih kulturnih menedžerjih: »Zdaj imamo v marsičem zvezane roke, odgovornosti pa velike. Pri zaposlenih je obratno: njihove obveznosti so poljubne, odgovornost nikakršna, časa za rovarjenje pa neomejeno.«
Karikaturist Tomaž Lavrič o tem, kateri lik iz Diareje se je najlepše postaral: »Janez Janša, recimo, je večna in vedno znova aktualna inspiracija. Karikaturisti ga imamo radi. Ne daj se, Janez!«
