Tiskane izdaje
Retrospektiva Neue Slowenische Kunst, katere odprtje je predvideno 24. aprila in bo na ogled tako v Moderni galeriji kot v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova z naslovom NSK od Kapitala do kapitala: Neue Slowenische Kunst, dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije, bo najobsežnejši razstavni projekt leta 2015.
Kot zamejuje naslov razstave, gre za obdobje osemdesetih let, od leta 1980, ko je bila ustanovljena skupina Laibach, do razpada nekdanje skupne države, ko je bila ustanovljena virtualna NSK država v času in ne v prostoru.
Neue Slowenische Kunst, umetniški kolektiv treh skupin na področju glasbe, vizualne umetnosti in gledališča, Laibach, Irwin in Gledališče sester Scipion Nasice, ki je nastal leta 1984 in postal eden najbolj iskanih slovenskih umetniških izvoznih artiklov, doslej še nikjer ni imel pregledne, retrospektivne razstave. Na ogled so bili le dela in projekti posameznih skupin, tudi v referenčni Tate Modern (Laibach) in newyorški MoMI (Irwin), v tujini pa je doslej o njih izšlo na kupe knjig in doktorskih disertacij.
Vznik kolektivizma
Neue Slowenische Kunst je bil kolektivno umetniško gibanje, ki je deklarativno in zavestno nastopalo brez osebnih imen, ki so v umetnosti ena od ključnih tržnih blagovnih znamk. Nastali so leta 1984, ko so imeli Laibach za sabo že štiri leta delovanja, razstave v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ter nekaj javnih nastopov, med njimi legendarni Novi rock leta 1982 s Tomažem Hostnikom kot njihovim frontmanom ter šokantnim, militantnim nastopom in monotonim, bučnim, repetitivnim industrijskim zvokom.
O njih je Nova revija leta 1983 objavila prispevek Akcija v imenu ideje s spremnim besedilom Tarasa Kermaunerja in programskim manifestom Laibacha, imenovanim 10 točk konventa, ki je vseboval ključna izhodišča delovanja, kot so kolektivizem, analiza odnosa med ideologijo in kulturo, ready made kot umetnostni postopek, zanikanje originalnosti idej, prakticiranje provokacije, v reviji so objavili tudi Laibach Kunst Organigram, organizacijsko shemo skupine z različnimi centri delovanja, skladno s potrebami, cilji in nameni.
Za njimi je bil tudi spektakularen nastop na zagrebškem glasbenem bienalu, ki sta ga prekinili policija in vojska, ker so čez posnetke iz filma, ki je slavil socializem, projicirali ponavljajoč, kratek, a po vsebini prepoznaven košček iz pornografskega filma.
Politkomisarji so se razburili in jih poskušali leta 1983 očrniti s povabilom na TV Tednik slovenske televizije, ki se je končal kot do popolnosti zrežiran performans, v katerem so takratni štirje člani, oblečeni v vojaške uniforme, odgovarjali na zastavljena vprašanja. Zatem je Laibachu mestni komite Socialistične zveze delovnega ljudstva prepovedal uporabljati ime.
Do virtualne države
Tistega leta 1983, ko je prišlo do prepovedi Laibacha, so nastali Irwin kot likovna skupina in naslednje leto Gledališče sester Scipion Nasice ter skupaj leta 1984 ustanovili Neue Slowenische Kunst, ki so ga predstavili v posebni številki revije Problemi leta 1985, vsaka od skupin s svojim manifestom kot kredom delovanja.
Intenzivno so začeli ustvarjati vsak v svojem mediju, leta 1996 pa so združili moči v presežnem Krstu pod Triglavom. Zaživel je tudi Novi kolektivizem, v katerem so bili po en predstavnik iz vsake skupine in dodobra razburkali jugoslovanski prostor s tako imenovano plakatno afero 1987 za dan mladosti, praznik čaščenja mladih in povezanosti narodov vseh bratskih republik nekdanje Jugoslavije.
Obred je ostal tudi po Titovi smrti, njegov ključni simbol pa je bila štafeta, ki se jo je nosilo iz republike v republiko in izročilo predsedniku na stadionski proslavi za njegov rojstni dan 25. maja. Proslavo naj bi izvedel NSK s spektaklom na Blejskem jezeru, vendar je bilo vse odpovedano, ko se je ugotovilo, da so za predlogo vzeli fašistični plakat ter simbole na njem nadomestili z jugoslovanskimi.
Gledališče sester Scipion Nasice se je kmalu zatem samoukinilo in namesto njega vzniknilo kot Rdeči pilot, delovalo do leta 1990 in se nato z Živadinovom transformiralo v Kozmokinetično gledališče Noordung. Ob razpadu Jugoslavije in številnih držav nekdanjega vzhodnega bloka ter po padcu berlinskega zidu se je počasi porodil njihov sklepni projekt, država NSK, ki so jo ustanovili leta 1992.
