Rim v znamenju cesarja Avgusta

V Ljubljani dva tisoč let od nastanka Emone, v večnem Rimu pa dva tisoč let od smrti prvega starorimskega cesarja.
Objavljeno
07. avgust 2014 18.49
V. U., Delo.si/STA
V. U., Delo.si/STA
V Rimu bodo z vrsto dogodkov zaznamovali 2000. obletnico smrti rimskega cesarja Avgusta (63 pr. n. š.−14 n. š.). Avgust, ki je rimski imperij organiziral v centralistično državo, je umrl 19. avgusta v bližini Neaplja. V središču letošnjih dogodkov pa bo grič Palatin v srcu večnega mesta, piše avstrijska tiskovna agencija APA.

Palatinski muzej na ogled postavlja predmete iz Avgustovega časa. Po prenovi bodo septembra za javnost ponovno odprli Domus Augusti, hišo, v kateri je cesar živel. Ogleda je vredna tudi hiša Livije, tretje žene cesarja Avgusta, ki je močno vplivala na njegovo politiko, piše APA.

V Palači Massimo bo od 14. novembra do 2. junija prihodnje leto na ogled razstava, posvečena Avgustu, v Palači Altemps pa bo 17. septembra potekala konferenca o vlogi Avgusta kot prvega, ki je združil Evropo.

Avgust se je rodil v bogati družini v kraju Velitrae (zdaj Velletri) blizu Rima. Bil je vnuk Julije, sestre Julija Cezarja, ki ga je leta 45 pr. n. š. posvojil in imenoval za naslednika. Po Cezarjevem umoru se je povezal s senatom proti Marku Antoniju, novembra 43 pr. n. š. pa je z njim in Lepidom sklenil drugi triumvirat.

V bitki pri Filipih leta 42 pr. n. š. je z njima premagal vojsko Bruta in Kasija. Prevzel je oblast na Zahodu, Mark Antonij na Vzhodu, Lepid pa v Afriki. Leta 38 pr. n. š. se je poročil z Livijo Druzilo. V pomorski bitki pri Navlohu na Siciliji je porazil Pompeja in onemogočil Lepida, v pomorski bitki pri Akciju pa premagal ladjevje Marka Atonija in Kleopatre.

Kot stalni konzul, tribun, predsednik senata in vrhovni poveljnik vojske je prevzel oblast v Rimu, leta 27 pr. n. š. pa mu je senat podelil naslov Augustus. Kot princeps je ob koncu republike uvedel obdobje principata.

Avgust je podpiral umetnost in trgovino ter zgradil številne ceste in objekte. Bojeval se je v Španiji in Panoniji, osvojil Recijo in Norik ter pomaknil rimsko severno mejo na zgornji tok Donave.