Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto

Z gradbenimi deli bodo morda začeli že letos, je povedal direktor Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Janez Ujčič.

sre, 14.02.2018, 18:00

Stalag XVIII D

Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega skladišča v Melju del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D.

V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla.

Po nekaterih ocenah je tam umrlo več kot 5000 ljudi, po Ujčičevih besedah so doslej uspeli odkriti več kot 3000 njihovih imen.

Muzej v spomin na sovjetske vojne ujetnike v Mariboru bo po predvidevanjih direktorja novoustanovljenega Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Janeza Ujčiča urejen prihodnje leto.

Z gradbenimi deli bodo morda začeli že letos, je povedal ob robu današnjega podpisa pogodbe o sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor. »Naša želja je, da ohranimo spomin in spoštovanje preteklosti za blaginjo prihodnosti,« je dejal Ujčič.

Znanstveno-raziskovalni in spominski center nameravajo urediti v objektu nekdanjega taborišča za sovjetske vojne ujetnike v mestni četrti Melje, ki ga je mariborska občina lani odkupila in ga tako prenesla iz zasebne v občinsko last. Zdaj je na ruski strani, da ga uredi.

Simbolna točka sodelovanja med Slovenijo in Rusijo

Ta naj bi denar za to pridobila z zbiranjem sredstev z različnih naslovov, po najnovejših informacijah pa naj bi delež prispevala tudi ruska država. O tem naj bi bilo govora med predvidenim obiskom ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Sloveniji 21. februarja.

Lavrov si je julija 2014 že ogledal objekt v Melju in tako simbolično zagnal uresničevanje tega projekta, ki naj bi postal poleg Ruske kapelice na Vršiču simbolna točka sodelovanja med Slovenijo in Rusijo. V pogovorih sodelujejo tudi slovenske državne oblasti in po prvotnem dogovoru naj bi te krile stroške dela zaposlitev v bodočem muzeju. To naj bi se zdaj spremenilo. »Slovenija tu ne bo finančno sodelovala,« je danes povedal Ujčič.

Projekt vodi Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne, ki je bil ustanovljen decembra lani. Ta naj bi zaenkrat deloval kot samostojni zavod, Muzej narodne osvoboditve Maribor pa mu bo nudil strokovno pomoč. To razmerje so formalno uredili s pogodbo o poslovnem sodelovanju, ki sta jo danes podpisala direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandra Berberih Slana in Ujčič.

Vsebinsko je muzej že začel delati. Prvo strokovno konferenco je priredil konec lanskega leta, letos naj bi sledili še drugi dogodki. Znana je tudi že podoba muzeja – idejno zasnovo sta pred leti izdelala arhitekta Mateja Katrašnik in Tomaž Kancler.

Projekt vzpostavitve muzeja je bil takrat ocenjen na 2,5 milijona evrov, ki naj bi jih zagotovila ruska stran. Po besedah Ujčiča je rusko veleposlaništvo doslej preko donatorjev prispevalo okoli 250.000 evrov, nov priliv si obetajo iz ruskega proračuna po sprejetem rebalansu.

Povezane novice

Lavrov v Mariboru: Ruski plin bo tekel skozi Slovenijo
8. julij ob 14:18
Ob navzočnosti ruskega zunanjega ministra so odprli bodoči muzej v spomin na umrle sovjetske vojne ujetnike.
Prijavi sovražni govor