Tiskane izdaje
Še en dragulj iz arhivov, je v tvitu zapisal Milorad Lazić, zgodovinar, ki se posveča preteklosti srbskega in jugoslovanskega prostora ter zgodovini hladne vojne v 70. letih prejšnjega stoletja.
V zadnjem obdobju je na specializaciji na Univerzi Georgea Washingtona v Washingtonu, kjer končuje doktorski študij na temo Jugoslavija in ZDA v globalni hladni vojni 1968–1980.
Pismo tovarišu Štrosu
Dragulj, ki ga je objavil, je fotografija pisma, ki ga je jugoslovanski akademik Vladimir Dedijer, prav tako zgodovinar in publicist, že leta 1980 poslal tovarišu Tinetu Štrosu v Staro Fužino ob Bohinjskem jezeru, tema dopisa pa je bil interes utemeljitelja eksistencializma in enega osrednjih francoskih intelektualcev 20. stoletja Jean-Paula Sartra za »narodne izraze«, s katerimi v Sloveniji označujemo »ljubezenske akte«. Ne ljudi, pač pa živali.
Pismo je datirano 29. septembra 1980, ko je bil Sartre že pokojen − umrl je le malo pred tem, 15. aprila 1980 −, a kaže, da se je s tovarišem Štrosom o tem pogovarjal več kot desetletje pred tem, ob koncu 60. let. Konj se po slovensko goni, krava poja, ovca mrka, koza prska, pes goni, mačka brezna ... je med drugim zapisano na seznamu v dopisu, ki se konča z drstenjem rib.
Kakšen je kontekst Sartrovega interesa za ljubezenske navade slovenske favne? Ne vemo, a je v Bohinju tedaj res bil. V Bohinju je namreč imel dom tudi Dedijer, Sartre pa je bil s Simone de Beauvoir njegov gost. V preteklosti smo že pisali, kako je filozof in avtor Gnusa, ki je leta 1964 zavrnil Nobelovo nagrado, v Bohinju iskal − in s pomočjo domačinov tudi našel − belega hudiča.
