Sredstva za kulturo: Še en krajcarček mam ...

Je rešitev delež za umetnost ali kulturni tolar?

čet, 01.10.2015, 09:00

Na Finskem so v petdesetih letih prejšnjega stoletja uvedli shemo, po kateri so od skupnih sredstev za gradnjo, en odstotek namenili za umetnost. Pod okriljem ministrstva za izobraževanje so ustanovili komite za državna umetniška dela, ki je skrbel za dosledno izvajanje te sheme. Ker projekt ni zaživel v polni meri, dobiva zdaj komite sredstva od državne loterije. Za postavitve in vzdrževanje umetniških del ima vsako leto na voljo 700.000 evrov.

V Avstriji obstaja na državni ravni uradna shema, ki v znesku, namenjenemu za gradnjo, določa odstotek sredstev, ki jih je treba nameniti za umetniška dela. Se pa ta shema nanaša zgolj na poslopja, ki so pod neposrednim nadzorom zvezne vlade. Ker je vlada odstopila od svojih gradbenih projektov, je uresničevanje te sheme skorajda povsem zamrlo. V minulih letih so izpeljali le nekaj projektov.

Na Nizozemskem je bilo vključevanje umetnosti v gradnjo del vladne politike vse od začetka 19. stoletja. Leta 1951 je začela veljati shema, ki določa, koliko odstotkov sredstev za gradnjo je treba nameniti za umetniška dela. Ta shema določa, da je treba pri gradnji, spreminjanju ali obnavljanju državnih poslopij - pač odvisno od celotne vsote - za umetnost nameniti od 0,5 do 1 odstotka sredstev. Na podlagi te sheme je postala Rijksgebouwendienst (vladna gradbena agencija) največji nadzornik na področju vizualne umetnosti na Nizozemskem, saj je bilo v minulih 40 letih ustvarjenih več kot 2500 različnih umetniških del.

V zadnjem času se je povečalo tudi število eksperimentalnih in konceptualnih umetniških del. Za izvajanje sheme je neposredno odgovoren Rijksbouwmeester (vodja vladnih arhitektov), ki mu pri delu pomaga skupina svetovalcev. Predlog in uresničitev vsakega naročila nadzoruje delovna skupina, ki jo sestavljajo arhitekt, vodja projekta, (bodoči) uporabnik poslopja in svetovalec.

Ljubljana – V času pomanjkanja finančnih sredstev za kulturo in umetnost se dvigajo glasovi, ki iščejo nove ali nove stare načine pridobivanja sredstev. Asociacija nevladnih organizacij širi idejo o shemi deleža za umetnost, ministrstvo za kulturo išče možnosti za kulturni tolar.

Asociacija, zveza društev, ki deluje kot mreža nevladnih organizacij v kulturi, že veliko let išče načine in poti, kako združiti ali povezati gospodarstvo in kulturo, da bi z roko v roki implementirala naš tukaj in zdaj. »Prepričani smo, da imata pri združevanju oba družbena segmenta lahko koristi,« pravijo.

Pred kratkim je Asociacija po socialnih omrežjih sprožila razpravo o različnih načinih zasebnega vlaganja v kulturo in umetnost, poudarek je na konkretnem ukrepu, ki je v preteklosti že doživel širšo podporo: to je tako imenovana shema deleža za umetnost.

Gre za v svetu dobro uveljavljen način podpore umestitve umetniških del v javni prostor. Shema zagotavlja, da se ob postavitvi, obnovi oziroma gradnji stavb, zakonsko oddvoji določen odstotek (1,25 odstotka) celotnih sredstev investicije za umetniška dela te stavbe v korist širše javnosti in družbe. A kaj ko novogradenj ni? To ni res, pravi Andrej Srakar, predsednik društva Asociacija.

Pojasnjuje, da je bilo »na letni ravni (2014) za milijardo 600 milijonov javnih gradenj, torej javne infrastrukture. Če bi uvedli 1,25 odstotkov za kulturo, bi to pomenilo za ustvarjalce 18 milijonov na letni ravni.«

V zahodnih državah po besedah Asociacije tovrstni mehanizem deluje. Najpogosteje v nove ali obnovljene prostore umeščajo kiparska ali druga dela s področja likovne umetnosti, v skandinavskih državah pa na ta način uresničujejo tudi glasbene in gledališke intervencije v prostor. Pridobljeni denar gre v roke neposredno umetniku. »Seveda ni vsak prostor primeren za vsako umetnost,« je povedal Srakar in dodal, da bi morali ustanoviti neodvisno petčlansko komisijo, v kateri bi moral biti tudi nekdo od investitorjev, ki bi sprejemala ponudbe in se odločala, kaj bi bilo najbolj primerno.

Forum za umetnost in gospodarstvo

Zakon o zasebnem vlagateljstvu v kulturo in umetnost je leta 2012 že skorajda ugledal luč sveta, a se je zamenjal minister za kulturo in je obležal v predalu. Zdaj v Asociaciji obujajo začete predloge, detektirajo razpoloženje med različnimi interesenti, predvsem s področja kulture in gospodarstva. »Načinov zasebnega vlaganja v kulturo je namreč veliko, od donacij, sponzorstev, davčnih olajšav, deleža iz loterijskih sredstev idr., zato bi bilo smiselno vzpostaviti nekakšen forum ali spletišče »arts and bussines« (umetnost in posel), kjer bi svoje poglede in predloge delili nosilci umetniških projektov in predstavniki gospodarstva,« pravi Anela Bešo, ki se v Asociaciji ukvarja s shemo deleža za umetnost.

V tujini po njenih besedah obstaja vrsta tovrstnih srečišč, kjer se povezujejo umetnost, kultura, gospodarstveniki in poslovneži. Dodala je, da želijo z javno razpravo spodbuditi tudi MzK, ki bi moralo o vlaganjih v kulturo razmišljati strateško. Enega od problemov vidi v tem, da so mandati ministrov tako kratki, da se te teme sploh ne uspejo lotiti.

Ali »kulturni tolar« (znova) bo?

Ministrstvo je že v začetku leta priparvilo predlog zakona o kulturnem tolarju (imenovan je zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi). Predlog je uspešno prestal javno obravnavo, uživa pa tudi najširšo podporo javnosti. V zakon so uvrstili le najbolj ogroženo kulturno dediščino in najbolj nujno kulturno infrastrukturo. Če ne bo sprejet, po mnenju ministrstva vse do leta 2020 ne bi bilo potrebnih sredstev za obnovo in varovanje kulturne dediščine ter za javno kulturno infrastrukturo.

»Predvidena proračuna za leti 2016 in 2017 skorajda ne vsebujeta sredstev za varovanje, obnavljanje in promocijo kulturne dediščine in tudi ne potrebnih sredstev za javno kulturno infrastrukturo, zato si prizadevamo za sprejem predloga zakona,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Zakonu pa nasprotuje minister za finance, ker bi bilo treba kulturni dediščini iz integralnega proračuna nameniti določena finančna sredstva (9 milijonov v letu 2016 in enak znesek za leto 2017). To je tudi edini razlog, da zakon še ni bil uvrščen na sejo vlade, kar pa je menda odločitev predsednika vlade dr. Mira Cerarja.

Povezane novice

V Asociaciji razpravljajo o zakonskem deležu za umetnost
26. avgust ob 18:00
V društvu odpirajo dvomesečno javno razpravo o nujnosti novega zakona, ki bi uvedel shemo obveznega deleža za umetnost.
Prijavi sovražni govor