Tiskane izdaje
Današnja sklepna seja v mandatu doslejšnjih članov nacionalnega sveta za kulturo je bila kratka, izzvenela je v ugotovitvah, da politika svojim formalnim svetovalcem niti ne prisluhne. Povsem v skladu s tem je bila tudi odsotnost nove ministrice za kulturo.
Nacionalni svet za kulturo (NSK), ki po dikciji zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo usmerja nacionalno strategijo za kulturo, spremlja in ocenjuje vpliv kulturne politike na kulturni razvoj, daje pobude in predloge za urejanje posameznih vprašanj na področju kulture in podobno, je v zadnjem petletnem mandatu vodil Miran Zupanič.
Na današnji seji je lahko ugotovil, da je sedmerica članov naslavljala svoja mnenja kar na štiri ministrska imena; Majdo Širca, Boštjana Žekša, Žiga Turka in Uroša Grilca. Nova ministrica Julijana Bizjak Mlakar danes ni našla niti trenutka časa za svoje svetovalno telo, zato je točka dnevnega reda, v okviru katere naj bi novim članom sveta predstavila kulturnopolitične prioritete, gladko odpadla.
Moč NSK je omejena z zakonskim določilom, da njegove mnenja, pobude in predloge vlada zgolj obravnava, se do njih opredeli in o tem seznani svet, Zupanič pa je kot eno od osnovnih pomandatnih ugotovitev navrgel paradoks, da je NSK v naši politični kulturi posvetovalno telo, ki so si ga ustvarili politiki, vendar ga na vsebinski ravni pravzaprav nočejo poslušati.
»Med političnimi praksami, kakor se deklarirajo in kakršne res so, je velik razkorak,« je dodal Zupanič, »zato smo v tem smislu nekoliko obupani in razočarani – del razlogov za to je nezmožnost političnih odločevalcev dojeti, o čem svetovalna telesa sploh govorijo, svoje pa k razočaranju prispeva tudi zdajšnji koncept upravljanja zadev v kulturi.« Novim članom sveta je zato doslejšnji predsednik zaželel dovolj moči, da bi motivirali politiko za dialog, ki je brez dvoma potreben: »Ne poznam področja v tukajšnji kulturi, od koder ne bi klicali na pomoč.«
Z izkušnjami predhodnikov
Državni zbor je na začetku julija imenoval novo sestavo NSK: vlada je za predsednika predlagala pisatelja in režiserja Metoda Pevca, za člane pa pisatelja, predavatelja in urednika Andreja Blatnika, literarno zgodovinarko in predavateljico Mileno Milevo Blažić, umetnostno zgodovinarko, likovno kritičarko in pedagoginjo Sonjo Ano Hoyer, dirigenta Uroša Lajovca, umetnostno zgodovinarko Jadranko Plut ter dramaturginjo, urednico in teatrologinjo Aljo Predan.
Ko smo novega predsednika NSK vprašali po morebitnih prioritetah delovanja sveta v prihodnjih petih letih, je – nedvomno poučen z izkušnjami predhodnikov – odvrnil, da seznam prednostnih tem ali zelo izdelan proaktiven načrt delovanja NSK, ki nima neposrednega ali formativnega vpliva na slovensko kulturo, ni potreben:
»Pričakoval bi, da z jasnim programom dela nastopijo predvsem ministri, ne nazadnje tudi ministrica za kulturo, ki bo izvršno uresničevala slovensko kulturno politiko v prihodnjih štirih letih. Zaradi svoje svetovalne narave NSK sodeluje pri vseh strukturnih spremembah na področju slovenske kulture in se seveda sproti odziva na aktualne kulturnopolitične ali zgolj politične izpade, ki so v slovenskem kulturnem prostoru žal periodičen pojav.«
Pevec ugotavlja, da je bil v mandatu ministra Grilca napisan in sprejet nacionalni program za kulturo z veljavno časovnico do leta 2017: »Članom sveta bom predlagal, da najmanj vsako leto z inventurnim namenom odpremo to knjigo in preverimo uresničevanje zapisanih nalog. Gotovo pa bomo postavili na dnevni red tudi nekatere interdisciplinarne teme, ki jih NPK ne obravnava. Zelo verjetna tema bodo avtorske pravice. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah je sicer v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, velik del avtorskega ustvarjanja pa se vendarle pokriva s kulturo.«
Pevec napoveduje, da se bo NSK med drugim lotil tudi vprašanja financiranja kulturno-umetniških programov na nacionalni televiziji. »Umetniška produkcija v okviru nacionalne televizije se kljub dobri ustvarjalni kondiciji evidentno krči, programski svet zavoda pa ne kaže večje zaskrbljenosti. Tema, ki me vznemirja, je strahotno zamujanje z digitalizacijo na nekaterih ustvarjalnih področjih. Poleg tega se bojim, da nas bodo s problemi, vrednimi obravnave, sproti zasipali z vseh strani slovenske kulture.«
Pogoj za uspešno delovanje NSK, pravi Pevec, je dialog z ministrstvom: »Če bo naše resorno ministrstvo zavzelo držo politične nezmotljivosti, kar se je v preteklosti že dogajalo, nas ne potrebuje. Brez tega dialoga smo lahko samo kričeča opozicija brez večjega učinka. Tega si res ne želim. S tarnanjem in neplodnim hrupom se je kultura že predolgo zastrupljala.« Pevec si želi, da bi bil NSK pri politiki ne le slišan, ampak tudi uslišan.
