Šest analitikov išče avtorja

Odkrivanje avtorstva literarnih del, izdanih pod psevdonimom, je ena od bolj razburljivih možnosti uporabe jezikovne forenzike.     

Objavljeno
17. april 2015 13.38
Agata Tomažič
Agata Tomažič

Na začetku predavanja o jezikovni forenziki (na Fakulteti za humanistične študije v Kopru) je dr. Ana Zwitter Vitez pokazala simpatično ilustracijo Tomaža Lavriča: možic na sliki v roki drži pismo, točneje anonimko, katere pisec izreka grožnje v zvezi s pokojninsko reformo. »Vem, kdo je avtor!« zmagoslavno razglaša. Kako veš, ga pobara kolega. »Ker nihče več razen penzionistov ne piše na roko!« odvrne Diareja. »Ampak to je napačna sled,« pravi predavateljica, »jezikovna forenzika ni grafologija.« 

Vabilo na predavanje dr. Ane Zwitter Vitez je obetalo obravnavo »družbenih posledic ugotavljanja avtorstva besedil«. Na dan, ko je ravnokar ustoličena ministrica za šolstvo odstopila zaradi plagiatorstva v svoji magistrski nalogi, si pravzaprav ne bi mogli zamisliti govoriti o čem bolj aktualnem. Seveda je šlo zgolj za neverjetno naključje - ali pa mogoče niti ne. Primer nesrečne ministrice še zdaleč ni edini, anonimni besedili, ki sta raziskovalki rabili, da je radovednim poslušalcem razložila, katere so metode jezikovne forenzike, pa prav tako zgovorno pričata o ravni politične kulture v Sloveniji. 

Več preberite na spletni strani pogledi.si.